ISS bo strmoglavila v Tihi ocean
Mednarodna vesoljska postaja, ki je simbol tako tehnološkega napredka kot sodelovanja med državami, bo delovala do leta 2030, nato jo bodo spravili iz orbite in jo poslali v vodni grob v Tihem oceanu.
Vesoljska postaja ISS je nad našimi glavami namreč že več kot trideset let in še tako vrhunski stroj se utrudi. Pojavilo se je več napak in tudi razpok, ki bi se, kot je opozorila ruska vesoljska agencija Roskozmos, lahko razširile do nepopravljivosti. Rusija je v zadnjih letih že večkrat »zagrozila« z umikom s postaje, ameriška Nasa, oziroma bolje rečeno Bidnova administracija, ki nadzoruje finančno pipico, pa je zdaj odločila, da bo postaja delovala do konca tega desetletja.
Januarja 2031 je bodo iztirili iz orbite okoli 400 kilometrov visoko, zagrabila jo bo gravitacija, sledil bo dramatičen padec v atmosfero. Ker je ogromna – njena masa je kar 420 ton, v dolžino meri 109 metrov –, v atmosferi ne bo v celoti zgorela. Kosi bodo padli v Tihi ocean, in sicer na odročni kos planeta Point Nemo, ki je okoli 2700 kilometrov stran od kopnega. Ker tja padajo številna vesoljska plovila – tam je zadnji »dom« našlo tudi veliko drugih vesoljskih postaj, denimo ruski Mir –, je območje postalo znano kot vesoljsko pokopališče.
ISS okoli Zemlje kroži s hitrostjo 27.000 km/h, naš planet vsak dan obkroži 16-krat.
ISS je tretje najsvetlejše telo na nebu, takoj za soncem in luno.
Glavne partnerice ISS so ZDA, Rusija, Evropa, Kanada in Japonska.
Na ISS, katere življenjska doba je bila sprva določena na 15 let, bo do takrat še zelo živahno. Še naprej jo bodo naseljevali astronavti in kozmonavti, od novembra 2000, ko je stalno naseljena, se je na njej zvrstilo več kot 200 astronavtov iz 19 različnih držav, ki so opravili na tisoče različnih poskusov, tako za napredek vesoljskega raziskovanja kot napredek medicine, biologije, različnih tehnologij, materialov … Bo pa Nasa postajo vse bolj komercializirala. Že je odprla vrata turistom, ravno te dni je odobrila polet posadki milijarderjev v odpravi Axiom 1, ki jo bodo izstrelili 30. marca. Tudi Roskozmos nudi avanturističe aranžmaje.
Na postajo bodo v tem desetletju namestili več modulov, ki bodo osnova za prihodnje komercialne postaje. »Zasebni sektor je s pomočjo Nase tehnično in finančno sposoben razviti in upravljati komercialne odprave v nizki orbiti. Veselimo se, da bomo delili naše izkušnje in znanja z zasebnim sektorjem, da bodo zgradili varne, zanesljive in stroškovno učinkovite objekte v vesolju,« je, kot je zapisano na spletni strani Nase, povedal direktor oddelka za komercializacijo vesolja Phil McAlister.
Zamude pri SLS
Vse nabrano znanje pa bo Nasa seveda uporabila za še bolj drzne odprave, najprej na Luno, nato na Mars. Na postaji so razvili metode za gojenje zelenjave, kar je ključno, ko bodo daleč stran in tovorna kapsula z zalogami ne bo prispela v nekaj urah. Dodobra so spoznali učinke mikrogravitacije na človeško telo in kako se jim zoperstaviti. Nasa trenutno vse sile vlaga v razvoj rakete in kapsule za odprave Artemis, da bo človek znova stopil na Luno. Do pred kratkim je Nasa napovedovala, da bodo raketo SLS iz hangarja, kjer jo sestavljajo, odvlekli na izstrelišče 15. februarja.
Vendar se to ne bo zgodilo, saj jo morajo natančno pregledati. Raketo naj bi na izstrelišče zdaj postavili in testirali sredi marca, kdaj natančno, pri Nasi niso povedali, saj nočejo pritiskati na zaposlene, naj hitijo. Šlo bo za »mokro vajo«, ko bodo raketo napolnili z gorivom in sprožili vse postopke za izstrelitev, a jih bodo prekinili okoli deset sekund pred vžigom motorjev. Kdaj bo torej stekla odprava Artemis I, ki bo brez posadke obkrožila Luno, je za zdaj prepuščeno ugibanjem. Po nekaterih naj bi to bilo sredi maja.
