Japonski pristajalnik je strmoglavil

Japonsko zasebno vesoljsko podjetje Ispace je s svojim pristajalnikom Resilience (Odpornost) v odpravi Hakuto-R 2 skušalo pristati na Luni. To je bil njihov drugi poskus pristajanja. In tudi tokrat, kot kaže, ni šlo po načrtih.

V prenosu dogajanja je bilo jasno, da so tik pred pristankom izgubili stik s plovilom, kar nikoli ni dober znak. Hitrost spuščanja je bila 187 kilometrov na uro, kar je seveda precej preveč, da bi bil pristanek nežen. Pristati je skušal okoli 21.17 na območju Mare Frigoris na severu Lune. Podrobnosti, kaj je šlo narobe, še niso znane. 

Resilience je z Zemlje odpotoval 15. januarja z raketo falcon 9 podjetja Spacex. Do Lune je ubral daljšo pot, ko je večkrat zakrožil okoli Zemlje, da je dobil ustrezen pospešek, pri tem pa ni potreboval toliko goriva kot za neposredno, le nekajdnevno pot. 

Misija je bila nadaljevanje neuspešnega poskusa pristajanja prve odprave Hakuto-R leta 2023. Takrat so 25. aprila v nadzornem centru izgubili komunikacijo s plovilom v zadnjih trenutkih spuščanja proti površju. Analiza je pokazala, da je pristajalnik strmoglavil. Višinomer je v prvi misiji višino odčital na robu kraterja, zato je pristajalno plovilo prezgodaj izklopilo motorje, v resnici pa je bilo še približno pet kilometrov nad površjem.

Beli zajec treščil ob površje Lune

Resilience je bil po strojni opremi precej podoben predhodniku, imel pa je posodobljeno programsko opremo, da se mu ne bi pripetila ista napaka. Ustanovitelj in izvršni direktor podjetja Takeši Hakamada je pred dnevi dejal, da je Ispace pripravljen pisati zgodovino, pri čemer se opira na izkušnje iz odprave Hakuto-R 1. 

Modri duh in Odpornost odpotovala proti Luni

Pristajalnik je bil opremljen s petimi znanstvenimi instrumenti. Med temi je bilo tudi mikrovozilo Tenacious, ki ga je razvila luksemburška podružnica podjetja Ispace. Tenacious je bil opremljen z visokoločljivo kamero, nameščeno na sprednjem delu, in majhno lopato za zbiranje vzorcev. Resilience je imel na krovu tudi eksperiment z elektrolizerjem vode, modul za proizvodnjo hrane na osnovi alg in sondo za merjenje sevanja v globokem vesolju iz Tajvana, ki bi lahko prispevala k varnosti prihodnjih odprav s posadko.

Na krovu so bili še spominska plošča »Listina univerzalnega stoletja« – gre za izmišljen dokument iz priljubljene japonske znanstvenofantastične franšize Gundam, pa Unescov pomnilniški disk, ki hrani jezikovno in kulturno raznolikost, ter umetniško delo švedskega umetnika Mikaela Genberga Moonhouse (Lunarna hiša).

Pogled proti Zemlji. FOTO: Ispace  

V podjetju Ispace razvijajo robotska plovila, da bi širili prisotnost človeštva v vesolju in zgradili trajnostno cislunarno gospodarstvo. Podjetje je Hakamada ustanovil leta 2010 pod imenom White Label Space, leta 2013 pa je spremenil ime v Ispace.

Obleganje Lune

V zadnjem obdobju je Luna znova v središču pozornosti. V zadnjih dveh letih je na njej uspešno pristal indijski pristajalnik Čandrajan 3, japonski Slim je uspešno pristal na boku, zelo uspešna je bila kitajska odprava Chang'e 6, ki je na Zemljo tudi dostavila vzorce z nam oddaljene strani Lune. Ruska sonda Luna 25 je strmoglavila.

Več plovil so na Luno poslala tudi komercialna podjetja. Peregrine podjetja Astrobotic je odpravo končal že v Zemljini orbiti, Odysseus podjetja Intuitive Machines je pristal, a se je prevrnil. Blue Ghost podjetja Firefly Aerospace, ki je januarja poletel skupaj z japonsko odpravo, je v začetku maja uspešno pristal na Luni.