Satelita v pripravah, da pokažeta vse, kar zmoreta

Od začetka septembra sta v orbiti tudi slovenska satelita.
Fotografija: Izstrelitev Vege je bila pomembna tudi za Eso, saj so predstavili nov sistem za razprševanje večjega števila satelitov v vesolju. FOTO: Jm Guillon/Arianespace/Esa 
Odpri galerijo
Izstrelitev Vege je bila pomembna tudi za Eso, saj so predstavili nov sistem za razprševanje večjega števila satelitov v vesolju. FOTO: Jm Guillon/Arianespace/Esa 

Od začetka letošnjega septembra je tudi Slovenija na seznamu držav, ki imajo v orbiti lastne satelite. Uspešna izstrelitev mikrosatelita Nemo HD centra Vesolje-SI in nanosatelita Trisat mariborske univerze in podjetja Skylabs 3. septembra 2020 predstavlja zgodovinski dosežek na področju razvoja slovenske visokotehnološke panoge in v svetu velja za tehnološki prestiž.


»Novo gospodarstvo potrebuje nove ljudi«


Misija Trisat je pomemben korak k internacionalizaciji slovenske industrije in izobraževanja, je poudaril nosilec projekta Trisat doc. dr. Iztok Kramberger. »Želeli smo dvigniti raven tehnologije na tem področju, želeli smo navdušiti mlade, da dobijo zagotovilo, da je tudi zanje vesolje dostopno. Da razumejo, da se da. Hkrati pa smo v projektu spodbujali mednarodno sodelovanje, brez tega nam niti ne bi uspelo,« je pojasnil. Projekt je v osnovi tehnološka demonstracija, nanosateliti namreč spreminjajo ekonomijo vesolja.

»Slovenci smo z razvojem ključnih tehnologij postali eden izmed igralcev na tem področju, razvili smo dve specifični tehnologiji, pomembni za minitariuzacijo satelitov v nizkozemeljski orbiti.« Kramberger je slikovito primerjal trg majhnih satelitov s telefoni: »Na začetku so bili tudi telefoni veliki, potem so postali zelo majhni, zdaj pa so postali uporabne velikosti. Podobno se bo dogajalo tudi v tem segmentu.«

Poudaril je še, da je vsekakor ključen korak pri vesoljski tehnologiji to, da ta dejansko deluje v vesolju, saj le to šteje. Pri projektu je bil pomemben del tudi samo izobraževanje. »Novo gospodarstvo potrebuje nove ljudi. Omogočili smo, da se študenti ukvarjajo s to tehnologijo. Razvili smo tudi posebno kamero, ki bo omogočala različne aplikacije, to pa je še znanstveni vidik projekta.«

Na krovu satelita je miniaturna hiperspektralna oziroma multispektralna kamera, delujoča v kratkovalovnem infrardečem (SWIR) območju, ki vsakodnevno dela posnetke površja Zemlje, in je prva take vrste. S temi posnetki lahko natančneje spremljajo onesnaženost voda, vlažnost vegetacije, določajo žarišča požarov in zaznavajo vulkanski prah v višjih plasteh atmosfere za potrebe letalske industrije. 

Do zdaj so pripravili komunikacijski in napajalni modul, zdaj delajo na navigacijskem modulu. Po Krambergerjevih besedah satelit še ni na delovni temperaturi, pripravljajo se na vklop kamere. »Priprava satelita traja nekaj časa. Napake ne smemo narediti, saj lahko ostanemo brez satelita.«

S podjetjem Skylabs na mariborski univerzi že razvijajo nov satelit Trisat R.


Odprle so se nove priložnosti


Prof. dr. Tomaž Rodič, direktor Centra odličnosti Vesolje-SI, je spomnil na dolgo pot, ki so jo morali prehoditi, da so satelit Nemo HD dejansko poslali v vesolje. Prvič je bil namreč sestavljen že leta 2013. »Mislili smo, da smo že blizu cilja, da bomo samo še preizkusili, ali dela pravilno, in bomo v dobrem letu že v vesolju, a želje so trčile na kruto realnost. Vstop v vesolje ni preprost. Narediti je treba sisteme, ki so odporni na vse obremenitve. Pogosto povem, kako težko gledam občutljive senzorje satelita, ki jih potem namestimo v raketo, kjer pa se z njimi dogajajo zelo divje reči.« Večkrat so se morali vrniti na začetek in popravljati, da so zgradili satelit, ki zdrži vse sile izstrelitve in težke pogoje, ki vladajo v orbiti. Dodal je, da je bilo zaradi preložitev kar nekaj razočaranj, želel bi si tudi, da bi lahko na izstrelišču polet slovenskih satelitov spremljala večja slovenska ekipa, a te želje je prekrižala pandemija koronavirusa.
 
Ko je Nemo HD vendarle odletel, je bilo veselje veliko, sploh ko je vse potekalo optimalno. Že v prvem preletu se je satelit povezal z zemeljsko postajo v Sloveniji, in sicer z anteno na strehi Fakultete za elektrotehniko v Ljubljani. Zdaj primarno komunicirajo s satelitom prek antene nad Koprom, je dodal. Rodič upa, da bo te dni dovolj lepo vreme, da bi lahko posneli tudi Slovenijo. Ko so prve posnetke primerjali s posnetki satelitov sentinel, so bili zadovoljni z natančnostjo, ki se bo s kalibracijo senzorjev še izboljšala.

Dodal je, da imajo tudi v centru še veliko dela pri nastavitvah satelita. Potem bodo na vrsti tehnološke demonstracije, da predstavijo, kako satelit deluje. Pojasnil je, da ima satelit veliko možnosti aplikacij, zato bodo platformo odprli za vse, ki bi jih želeli preizkušati. ​Po Rodičevih besedah bodo kmalu vzpostavili povezavo za interaktivno spremljanje površja.
 
Mikrosatelit Nemo HD, ki tehta 65 kilogramov, bo v orbiti pet let. Je prototip mikrosatelita za interaktivno daljinsko zaznavanje z veliko natančnostjo, ki omogoča zajem multispektralnih podob zemeljske površine in snemanje videa visoke ločljivosti v realnem času. Z njim lahko opazujemo stanje vegetacije, voda in urbanih naselij za aplikacije od kmetijstva, gozdarstva in urbanizma do ekologije in energetike. 
 
Rodič je še pojasnil, da se je po izstrelitvi še nekaj časa zadržal v Francoski Gvajani, saj se je odprlo lepo število novih priložnost. »Čakajo nas že novi izzivi. Sodelovanje v dveh projektih smo že sklenili, še več projektov nas čaka. Naša ekipa dela,« je poudaril.

image_alt
Slovenija se je zapisala med države, ki obvladajo vrhunsko tehnologijo


image_alt
S slovenskima satelitoma že vzpostavili prvi stik

Komentarji: