Kapnike so pobarvali neandertalci
Neandertalci so verjetno skušali potrditi pomen prostora.
Odpri galerijo
Dele kapnikov so neandertalci pobarvali pred približno 60.000 leti, so ugotovili v študiji. FOTO: Joao Zilhao/AFP
Kdo je pobarval kapnike v španski jami v Ardalesu? Narava ali človek? Mnenja se krešejo že leta, zdaj pa so raziskovalci z več španskih in francoskih univerz v najnovejši študiji, objavljeni v reviji PNAS, potegnili črto. Rdečo barvo so na jamsko okrasje nanesli neandertalci in to so storili več kot 20.000 let prej, preden se je v Evropi pojavil moderni človek.
V jamah v Ardalesu pri Malagi so ohranjene nekatere najlepše paleolitske risbe na jugozahodu Evrope. V njej je več sto poslikav, a najbolj so znanstvenike begali rdeče obarvani notranji deli nagubanega kapnika v dvorani zvezd (Sala de Las Estrellas), kjer so našli tudi ostanke prazgodovinskih grobov izpred bronaste dobe. Pred leti je bila vodilna teorija, da je na kapnikih železov oksid, ki ga je nanesla voda, nato pa je raziskava iz leta 2018 ponudila še drugačno razlago, namreč, da gre za prastaro dejanje neandertalcev. S primerjavo vzorcev železovega oksida na drugih kapnikih v jami so jo potrdili. »Vidno drugačna tekstura in sestava vzorcev nakazuje, da so pigmenti drugačni od podobnih obarvanj, sicer pogostih v teh jami. Potrdimo lahko, da obarvanje ni posledica naravnega procesa,« so zapisali.
Neandertalci, ki si jih stereotipno, vendar bržkone zmotno, predstavljamo kot grobe divjake, so se v jami, kot kaže datiranje, umetniško izražali že vsaj pred 64.800 leti. Moderni človek se je na evropski celini pojavil pred okoli 40.000 leti. Pigment – oker, ki ga v naravi najdemo v glini, so verjetno pridobili iz vira zunaj jame. Od kod, v raziskavi niso dognali. Toda to pomeni, da so morali barvo nabrati, prinesti in pripraviti, preden so vstopili v jamo, torej so dogajanje načrtovali, poleg tega so si morali zagotoviti svetlobo, je razložil soavtor znanstvenega članka Joao Zilhao, profesor na univerzah v Barceloni in Lizboni. Ugotovili so še, da je bilo njihovo početje ponavljajoče se, kajti kapniki niso bili pobarvani vsi v istem času. Neandertalci so se v jamo vračali in jo barvali tudi v razmiku več kot deset tisoč let.
Neandertalsko »umetnost« je težko primerjati z nekaterimi znamenitimi jamskimi poslikavami v francoskih in španskih jamah, ki jih je pred okoli 30.000 ali 20.000 leti ustvaril moderni človek. A nova spoznanja vse bolj razbijajo omenjeni stereotip, da je bila človeška vrsta, ki je izumrla pred približno 40.000 leti, le nerodna sorodnica homo sapiensa. Barvanja kapnikov ne moremo razumeti kot umetniško delo v ožjem pomenu besede, so poudarili raziskovalci, ampak gre za simbolno dejanje, s katerim so želeli poudariti pomen prostora. Arheologi menijo, da so imele jame in jamsko okrasje v nekaterih neandertalskih skupnostih velik pomen, kakšen natančno, še ne vedo. »Zagotovo lahko trdimo, da je bilo podzemlje zanje pomembno. Verjetno je šlo za mitološki pomen,« je poudaril Zilhao.
Jamske slikarije so dolgo pripisovali le modernemu človeku, najnovejša tehnologija pa razkrivajo, da začetki izvirajo precej dlje v preteklost. V španski jami so obarvani le deli kapnikov. Raziskovalci menijo, da so »umetniki« barvo nanesli s škropljenjem, morda so jo imeli v ustih in so jo nato verjetno po votli kosti, ki je delovala kot slamica, spihali na kapnik, je povedal soavtor študije Francesco d'Errico z univerze v Bordeauxu.
Pobarvane kapnike primerjajo s skrivnostnimi krogi iz stalagmitov v jami Bruniquel v Franciji, ki so jih zgodnji neandertalci postavili pred približno 175.000 leti. Ta vrsta človeka je živela okoli 300.000 let, nekaj časa so sobivali z modernim človekom, s katerim so se tudi parili. Imeli so velike možgane in so znali uporabljati ogenj, znanstveniki pa si še niso edini, ali so bili sposobni simboličnega mišljenja.
V jamah v Ardalesu pri Malagi so ohranjene nekatere najlepše paleolitske risbe na jugozahodu Evrope. V njej je več sto poslikav, a najbolj so znanstvenike begali rdeče obarvani notranji deli nagubanega kapnika v dvorani zvezd (Sala de Las Estrellas), kjer so našli tudi ostanke prazgodovinskih grobov izpred bronaste dobe. Pred leti je bila vodilna teorija, da je na kapnikih železov oksid, ki ga je nanesla voda, nato pa je raziskava iz leta 2018 ponudila še drugačno razlago, namreč, da gre za prastaro dejanje neandertalcev. S primerjavo vzorcev železovega oksida na drugih kapnikih v jami so jo potrdili. »Vidno drugačna tekstura in sestava vzorcev nakazuje, da so pigmenti drugačni od podobnih obarvanj, sicer pogostih v teh jami. Potrdimo lahko, da obarvanje ni posledica naravnega procesa,« so zapisali.
Neandertalci, ki si jih stereotipno, vendar bržkone zmotno, predstavljamo kot grobe divjake, so se v jami, kot kaže datiranje, umetniško izražali že vsaj pred 64.800 leti. Moderni človek se je na evropski celini pojavil pred okoli 40.000 leti. Pigment – oker, ki ga v naravi najdemo v glini, so verjetno pridobili iz vira zunaj jame. Od kod, v raziskavi niso dognali. Toda to pomeni, da so morali barvo nabrati, prinesti in pripraviti, preden so vstopili v jamo, torej so dogajanje načrtovali, poleg tega so si morali zagotoviti svetlobo, je razložil soavtor znanstvenega članka Joao Zilhao, profesor na univerzah v Barceloni in Lizboni. Ugotovili so še, da je bilo njihovo početje ponavljajoče se, kajti kapniki niso bili pobarvani vsi v istem času. Neandertalci so se v jamo vračali in jo barvali tudi v razmiku več kot deset tisoč let.
Neandertalsko »umetnost« je težko primerjati z nekaterimi znamenitimi jamskimi poslikavami v francoskih in španskih jamah, ki jih je pred okoli 30.000 ali 20.000 leti ustvaril moderni človek. A nova spoznanja vse bolj razbijajo omenjeni stereotip, da je bila človeška vrsta, ki je izumrla pred približno 40.000 leti, le nerodna sorodnica homo sapiensa. Barvanja kapnikov ne moremo razumeti kot umetniško delo v ožjem pomenu besede, so poudarili raziskovalci, ampak gre za simbolno dejanje, s katerim so želeli poudariti pomen prostora. Arheologi menijo, da so imele jame in jamsko okrasje v nekaterih neandertalskih skupnostih velik pomen, kakšen natančno, še ne vedo. »Zagotovo lahko trdimo, da je bilo podzemlje zanje pomembno. Verjetno je šlo za mitološki pomen,« je poudaril Zilhao.
Jamske slikarije so dolgo pripisovali le modernemu človeku, najnovejša tehnologija pa razkrivajo, da začetki izvirajo precej dlje v preteklost. V španski jami so obarvani le deli kapnikov. Raziskovalci menijo, da so »umetniki« barvo nanesli s škropljenjem, morda so jo imeli v ustih in so jo nato verjetno po votli kosti, ki je delovala kot slamica, spihali na kapnik, je povedal soavtor študije Francesco d'Errico z univerze v Bordeauxu.
Pobarvane kapnike primerjajo s skrivnostnimi krogi iz stalagmitov v jami Bruniquel v Franciji, ki so jih zgodnji neandertalci postavili pred približno 175.000 leti. Ta vrsta človeka je živela okoli 300.000 let, nekaj časa so sobivali z modernim človekom, s katerim so se tudi parili. Imeli so velike možgane in so znali uporabljati ogenj, znanstveniki pa si še niso edini, ali so bili sposobni simboličnega mišljenja.
