Konoplja proti kožnim boleznim

Predstavite nam instrument, ki ga najpogosteje ali najraje uporabljate pri delu.

Največ uporabljam računalnik, sicer pa večino časa preživim v laboratoriju, kjer delam s superkritičnimi procesi. Bistvo teh procesov so snovi, ki preidejo v superkritično stanje pod visokim tlakom in se obnašajo deloma kot plini, deloma kot kapljevine. Pri nas s superkritičnimi postopki dosegamo bistveno kvalitetnejši izvleček.

Kako bi povprečno razgledanemu v največ sto besedah razložili, kaj raziskujete?

Naše delo je osredotočeno na pripravo naravnih izvlečkov oziroma izolacijo biološko aktivnih ali zdravilnih komponent in raziskovanje možnosti formuliranja ekstraktov ter vplivov na človeško telo. Sama sem se v sklopu doktorske naloge posvetila industrijski konoplji. Raziskovala sem možnosti predpriprave posušenega materiala, da je postopek do okolja prijazen, brez odpada, in ekonomičen. Hkrati sem se osredotočila na kožne bolezni, kot so luskavica, dermatitis in kožni rak, pri čemer sem med drugim ugotovila, da pripravek iz industrijske konoplje signifikantno zavira delitev celic melanoma.

Kako na vaše raziskovanje vpliva koronavirus?

Epidemija koronavirusa je vidno ustavila naše delo, kajti dostava kemikalij je bila omejena, prav tako je bilo delo s študenti oteženo in zato zamudno. Po drugi strani pa nam je delo od doma omogočilo večjo osredotočenost na pisanje in ureditev rezultatov, več je bilo časa tudi za debate in pogovore.

Zakaj imate radi znanost?

Znanost je namenjena vsem. Zajema tako rekoč vse, preteklost, sedanjost, prihodnost, in nima omejitev. Znanost je brezmejno raziskovanje, kjer ni monotonosti. Še tako čudna vprašanja se lahko izkažejo za genialna. To enostavno občudujem!

Kaj dobrega bi vaše delo lahko prineslo človeštvu?

Cilj, ki bi ga radi dosegli in za katerega si prizadevam, je pripraviti naravne proizvode, ki bi jih lahko uporabljali kot podporno terapijo pri kožnih boleznih. Nekatere raziskave kažejo, da razmišljamo v pravi smeri, vendar nas do končnih izdelkov čaka še veliko dela. Del raziskav obsega tudi postopke s superkritičnimi fluidi, ki so v svetu še vedno inovacija, zato menim, da je naš prispevek tudi znanje za uporabo omenjenega postopka.

Jame niso mrtve in odvečne

Kdaj ste vedeli, da boste znanstvenica?

Vedno so me zanimala naravoslovna področja in raziskovanje česa novega. Prelomna točka pri moji odločitvi, da si želim postati znanstvenica, je bila med študijem na mariborski fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo, ko sem imela možnost sodelovati pri raziskovalnem projektu prof. dr. Željka Kneza. S svojim znanjem me je impresioniral, saj je imel vedno odgovor na vsa moja vprašanja. Če se bom kdaj približala njegovemu znanju in prezenci, bom dosegla svoj cilj.

Kaj zanimivega poleg raziskovanja še počnete?

Poleg znanstvenega raziskovanja, ki me izpolnjuje, zelo rada potujem in po svetu odkrivam nove rastline ter jih nato uporabim v svojih »malih čarovnijah« – domačih pripravkih. Želim si, da bi zavod Love zeleno, ki sem ga pred kratkim ustanovila, postal podjetje in bi imela možnost javnosti ponuditi svoje naravne izdelke.

Kaj je ključna lastnost dobrega znanstvenika?

Menim, da ima vsak dober znanstvenik svojo skrivnost, zakaj je dober. Če pa pomislim na vse znanstvenike, ki so me kadarkoli impresionirali, jim je skupno to, da so bili znanja željni, osredotočeni na svoje delo in prepričani v to, kar počnejo.

Katero bo najbolj prelomno odkritje ali spoznanje v znanosti, ki bo spremenilo tok zgodovine v času vašega življenja?

Predvidevam, da bomo vidno napredovali v smeri novih zdravil ter razrešili skrivnosti bolezni, kot so aids, Alzheimerjeva bolezen, ptičja gripa, shizofrenija, avtoimunske bolezni, Morgellonova bolezen, rak itd.

Bi odpotovali na Mars, če bi se vam ponudila priložnost?

Bi, kajti vsaka nova priložnost ti širi obzorje.

Na kateri vir energije bi stavili za prihodnost?

Staviti je treba na obnovljive vire energije, kot sta sončna in vetrna energija. Ne smemo pa pozabiti tudi na energente, pridobljene iz biomase, kot so odpadki, ki nastanejo pri predelavi živilskih produktov.

S katerim znanstvenikom v vsej zgodovini človeštva bi šli na kavo?

Če bi morala izbrati enega, bi izbrala Alberta Einsteina.

Katero knjigo, film, predavanje, spletno stran s področja znanosti priporočate bralcu?

Priporočam knjigo Billa Brysona Kratka zgodovina skoraj vsega, revijo Science Illustrated, ki je dostopna v slovenščini, in slovenski youtube kanal Znanost na cesti.

Česa ne vemo o vašem področju, pa bi nas presenetilo?

Morda to, da so naše raziskave povezane z vsemi znanstvenimi disciplinami. Z mentorico prof. dr. Mašo Knez Marevci se povezujeva z raziskovalci na različnih področjih tako v Sloveniji kot v tujini. To nam pomaga nadgrajevati znanje o uporabi in predelavi konoplje, za katero na žalost pri nas še nimamo sprejetega zakona o uporabi v zdravstvene namene. S študijami smo dokazali že veliko pozitivnih učinkov na človeško telo. Upam, da bodo naše raziskave pripomogle k legalizaciji uporabe konoplje.