Kovine v boju proti raku

Jerneja Kladnik raziskuje kovinske komplekse za zdravljenje različnih bolezni.
Fotografija: Jerneja Kladnik Foto osebni arhiv
Odpri galerijo
Jerneja Kladnik Foto osebni arhiv

Predstavite nam instrument, ki ga najpogosteje ali najraje uporabljate pri delu.

Za potrditev nastanka določene spojine uporabljamo več tehnik. Med najpomembnejšimi je gotovo nuklearna magnetna resonanca (NMR), zato je uporaba NMR-spektrometra pri mojem delu nepogrešljiva.

Kako bi povprečno razgledanemu v največ sto besedah razložili, kaj raziskujete?

Glavno področje mojega raziskovalnega dela je sinteza kovinskih kompleksov in njihov biološki učinek. Kovinski kompleksi so spojine, pri katerih je centralni kovinski atom obdan z molekulami, ki jih imenujemo ligandi. Najbolj znan kovinski kompleks je zagotovo cisplatin, spojina platine, ki se uporablja za zdravljenje rakavih obolenj. Med pripravo doktorata smo se osredotočili predvsem na pripravo novih rutenijevih kompleksov, prav tako nekaterih cinkovih, bakrovih in nikljevih. Pokazali smo, da so nekateri preiskovani rutenijevi kompleksi zavrli rast določenih rakavih celičnih linij, nekateri pa so učinkovito zavrli tudi delovanje encimov, ki so udeleženi pri razvoju alzheimerjeve bolezni.

Kako na vaše raziskovanje vpliva koronavirus?

V drugi polovici leta 2020 se mi je iztekla pogodba mlade raziskovalke in na srečo sem do začetka epidemije imela opravljeno večino dela v laboratoriju. Po zaprtju fakultete marca 2020 sem delo od doma izkoristila za pisanje člankov in doktorske disertacije. Koronavirus, ki nam je vsem po svoje zagrenil zadnji dve leti, je naši skupini prinesel projekt, pri katerem trenutno delam, in letos je moje raziskovalno delo bolj ali manj potekalo nemoteno. Tako se v vsaki slabi stvari lahko skriva tudi kaj dobrega. Žal pa je večina konferenc v času koronavirusa prestavljena na splet, s čimer so se zmanjšali neposredni stiki med raziskovalci.

Zakaj imate radi znanost?

Znanost ponuja ves čas zanimive izzive in omogoča napredek družbe.

Kaj dobrega bi vaše delo lahko prineslo človeštvu?

V raziskovalni skupini, ki jo vodi prof. dr. Iztok Turel, se osredotočamo na sintezo biološko aktivnih kovinskih kompleksov. Naše raziskovalno delo temelji predvsem na bazičnih raziskavah, ki pa so zelo pomembne na stopnji predkliničnih študij potencialnih zdravilnih učinkovin, kjer dobimo informacije za morebitna nadaljnja klinična testiranja. Kot je znano, je razvoj zdravila dolgotrajen postopek, ki traja od 10­­ do 15 let, in izmed mnogih testiranih spojin le redke dosežejo aplikacijo v medicinske namene. Z raziskavami želimo predvsem poglobiti dosedanje znanje o vplivu kovinskih kompleksov na različne biološke sisteme. Če pa bo kdaj kakšen kompleks prišel v klinično rabo, še toliko boljše.

image_alt
Potrebna bodo vedno nova cepiva in zdravila

Kdaj ste vedeli, da boste znanstvenica?

Ne preveč zgodaj. O doktorskem študiju sem v resnici začela razmišljati šele med opravljanjem eksperimentalnega dela za magistrsko nalogo in kasneje med raziskovalnim delom v projektu na fakulteti za elektrotehniko. Ker me je raziskovalno delo zelo pritegnilo, sem se odločila za vpis na doktorski študij.

Kaj zanimivega poleg raziskovanja še počnete?

Zelo rada potujem, tako da, če je le mogoče, poleti obiščem kakšno novo državo ali pokrajino, kjer še nisem bila. Zimo pa bi si težko predstavljala brez smučanja.

Kaj je ključna lastnost dobrega znanstvenika?

Radovednost, vztrajnost in sodelovanje. Prav tako je pomembno, da zna znanstvenik svoje delo razumljivo predstaviti širši javnosti.

Katero bo najbolj prelomno odkritje ali spoznanje v znanosti, ki bo spremenilo tok zgodovine v času vašega življenja?

Morda tehnologija CRISPR-Cas9, ki ima velik potencial pri zdravljenju genskih bolezni in še na mnogo drugih področjih. Seveda pa je treba biti pri uporabi take tehnologije urejanja genoma izredno previden, tudi zaradi cele vrste etičnih vprašanj.

image_alt
Nobelova nagrada za genske škarje

Bi odpotovali na Mars, če bi se vam ponudila priložnost?

Za zdaj si želim raziskati še veliko čudovitih krajev na Zemlji. Če pa bi se opogumila za potovanje na Mars – mogoče!

Na kateri vir energije bi stavili za prihodnost?

Morda na jedrsko fuzijo. Čeprav smo še precej daleč od njene uporabe, bi omogočila pridobivanje velike količine energije z minimalnim vplivom na okolje.

S katerim znanstvenikom v vsej zgodovini človeštva bi šli na kavo?

Verjetno z Marie Curie, prvo žensko med Nobelovimi nagrajenci, in pa Ano Jenko Šterba-Böhm, prvo Slovenko, ki je doktorirala iz kemije. Z veseljem bi šla na kavo tudi z Leonardom da Vincijem zaradi njegovega povezovanja znanosti z umetnostjo.

Katero knjigo, film, predavanje, spletno stran s področja znanosti priporočate bralcu?

Priporočam televizijsko oddajo Ugriznimo znanost in radijsko Frekvenca X, v branje pa knjigo Marie Curie in vera v sanje.

Česa ne vemo o vašem področju, pa bi nas presenetilo?

Kovinski kompleks cisplatin se od leta 1978 uporablja za zdravljenje rakavih obolenj. Vse do danes je cisplatin, skupaj z nekaterimi drugimi podobnimi spojinami platine, eno največkrat uporabljenih protitumorskih zdravil.

Preberite še:

Komentarji: