Le kaj bi brez mineralov

Predstavite nam instrument, ki ga najpogosteje ali najraje uporabljate pri delu.

Najpogosteje in najraje uporabljam zelo preprost instrument – ultravijolično svetilko. To je vir svetlobe, ki seva dolgovalovno ali kratkovalovno ultravijolično svetlobo. Ko s takšno svetlobo v temi posvetimo na minerale, nekateri začnejo oddajati vidno svetlobo, in ta svetloba je pogosto intenzivnih in živahnih barv. Pojav je znan kot fluorescenca. Tudi bankovci imajo zaščito, ki fluorescira, zato imajo tudi v bankah takšne svetilke.

Kako bi povprečno razgledanemu v največ sto besedah razložili, kaj raziskujete?

Raziskujem lastnosti kamna, kamen pa je zelo širok pojem. To so minerali, kamnine in tudi plemeniti kamni. Med plemenite kamne ne uvrščamo samo diamantov, rubinov, safirjev, smaragdov in biserov, ampak še vsaj sto drugih mineralov. Zanimivo je, da ima lahko en mineral več draguljarskih različkov, med seboj pa se ločijo zgolj po barvi. Mineral korund je lahko rdeč in ga poznamo kot rubin, če pa je moder, zelen, rumen ali vijoličast, ga poznamo kot safir. Včasih je korund vijoličasto rdeč. In moja naloga je ugotoviti, katera kemijska prvina je odgovorna za barvo, saj ta določa, ali imamo pred sabo rubin ali safir.


 

Zakaj imate radi znanost?

Ker so odgovori na znanstvena vprašanja tako izzivalni in nepredvidljivi.

Kaj dobrega bi vaše delo lahko prineslo človeštvu?

Poznati kamen pomeni poznati svet okoli sebe. Brez njega si ne moremo predstavljati surovin, ki jih uporabljamo vsak dan. Že samo če se zazremo v svoje stanovanje in predmete v njem, bomo ugotovili, da so za njihovo izdelavo potrebovali vsaj sto različnih mineralov. Minerali so torej surovina, brez katere naša civilizacija ne bi dosegla tega, kar je. Če poznamo značilnosti mineralov, lahko sklepamo o tem, v kakšnih razmerah so nastali, kje naj jih iščemo ali kako jih izdelujemo v laboratorijih. Plemeniti kamni so del zgodbe.

Kdaj ste vedeli, da boste znanstvenik?

Pravzaprav o tem nisem nikoli razmišljal. A ko si enkrat z nečim »zastrupljen«, ko te prevzame, potem si verjetno želiš s tem živeti. Pri meni so bili to plemeniti kamni.

Kaj zanimivega poleg raziskovanja še počnete?

Destiliram eterična olja – to je čudovit in sproščujoč konjiček.

Kaj je ključna lastnost dobrega znanstvenika?

Da zna izbrati pravo ekipo in ni egoist.

Katero bo najbolj prelomno odkritje ali spoznanje v znanosti, ki bo spremenilo tok zgodovine v času vašega življenja?

Če bi to vedel, potem znanost ne bi bila znanost, ampak vedeževanje. Bodo pa spoznanja o vesolju zagotovo tista, ki nas bodo presenečala. Najbolj imenitna bi se mi zdela spoznanje in dokaz, da je življenje tudi drugod, pa je čisto vseeno, v kakšni obliki je.

Bi odpotovali na Mars, če bi se vam ponudila priložnost?

Če bi že moral ...

Na kateri vir energije bi stavili za prihodnost?

Vsaj nekaj časa še na jedrsko energijo.

S katerim znanstvenikom v vsej zgodovini človeštva bi šli na kavo?

Z Nikolo Teslo.

Katero knjigo, film, predavanje, spletno stran s področja znanosti priporočate bralcu?

Bralci naj se čim več spoznajo z naravo, saj iz nje črpamo vse za življenje in nam ponuja prenekatere odgovore – tako znanstvene kot vsakdanje. Eden od koristnih portalov je videolectures.net, kjer si lahko izberemo celo vrsto predavanj.

Česa ne vemo o vašem področju, pa bi nas presenetilo?

Že dolgo se čudim, da v slovenskem šolstvu, predvsem srednjem, nimamo geologije kot samostojnega predmeta. Živimo na potresno aktivnem območju, poplave in plazovi so stalnica. Da ne govorim o odnosu do okolja ali preprosto o geodiverziteti, ki daje osnovo biodiverziteti.