Ličinke, ki jim tekne stiropor

Raziskovalci iščejo organizme, ki so sposobni prebaviti plastiko.
Fotografija: Ličinke hrošča Zophobas morio so hranili s polistirensko peno. V njihovi črevesni mikrobioti so ustrezni encimi, ki so plastiko razgradili. FOTO: Univerza v Queenslandu/AFP
Odpri galerijo
Ličinke hrošča Zophobas morio so hranili s polistirensko peno. V njihovi črevesni mikrobioti so ustrezni encimi, ki so plastiko razgradili. FOTO: Univerza v Queenslandu/AFP

Potem ko smo s plastiko onesnažili skoraj vse kotičke tega planeta, znanstveniki iščejo načine, kako bi najučinkoviteje obračunali z njo. Po ideje in zaveznike se obračajo v naravo. Preučujejo mikroorganizme in glive, ki bi lahko razgradile neuničljivi material, ki v okolju nikoli ne izgine, ampak le razpada na manjše in manjše koščke.

Raziskovalci so v mikrobioti ličink prepoznali bakterije Pseudomonas, Rhodococcus in Corynebacterium, ki so sposobne razbiti polistiren. FOTO: Christian Rinke/AFP
Raziskovalci so v mikrobioti ličink prepoznali bakterije Pseudomonas, Rhodococcus in Corynebacterium, ki so sposobne razbiti polistiren. FOTO: Christian Rinke/AFP
Raziskovalci z univerze v Queenslandu v Avstraliji so plastiko zdaj ponudili ličinkam hrošča črnivca Zophobas morio, ki imajo v prebavnem traktu encime, sposobne prebaviti polistiren, eno najbolj uporabljanih vrst plastike. Iz polistirena so med drugim različne embalaže in plastični pribor, saj je pri sobni temperaturi ta vrsta plastike v trdnem stanju, pri višji pa se utekočini in jo je preprosto oblikovati v kalupih, polistireni so tudi izolacijski material, najbolj jih poznamo po imenu stiropor.

Ličinkam so tri tedne na meniju ponujali polistirensko peno. Črvi so jo v 24 urah »napadli in jo začeli jesti«, je pojasnil Chris Rinke, soavtor študije, objavljene v publikaciji Microbial Genomics. Dodal jo, da so peno ličinke sesekljale, mikrobi v njihovem prebavnem traktu pa so jo razgradili v molekule stirena. Raziskovalci so v mikrobioti prepoznali bakterije Pseudomonas, Rhodococcus in Corynebacterium, ki so z lastnimi encimi sposobne razbiti polistiren. Niso pa še razbrali, kateri encimi so najučinkovitejši.

Ličinke, ki so se hranile s plastiko, so se zabubile in preobrazile v odrasle hrošče, vendar so bile lažje in so imele manj zdravo črevesno mikrobioto od njihovih kolegic, ki so jedle običajno hrano – trhel les ali drevesno skorjo. »Potrdili smo, da lahko ličinke preživijo samo na polistirenu in celo pridobijo nekaj teže v primerjavi s kontrolno skupino, ki je nismo hranili. To pomeni, da so sposobne iz polistirena pridobiti energijo,« je razložil Rinke.

Encimske predelovalnice

Raziskovalci so že pred leti odkrili več ličink različnih hroščkov, ki so sposobne prebavljati plastike, vendar gre za drobcena bitjeca, želeli so preveriti, ali so tudi večje ličinke sposobne česa podobnega, je pojasnil Rinke. Ličinke hroščka Zophobas morio imenujejo tudi superčrvi, saj zrastejo do pet centimetrov in jih sicer gojijo za hrano plazilcem in pticam, ponekod pa tudi za hrano ljudi.

Ličinke so se kljub plastični prehrani zabubile, a so bile manjše od ličink z normalno prehrano. FOTO: Univerza v Queenslandu/AFP
Ličinke so se kljub plastični prehrani zabubile, a so bile manjše od ličink z normalno prehrano. FOTO: Univerza v Queenslandu/AFP

Ličinke bi lahko uporabili pri razgradnji polistirena, ki bi bil pomešan v kompostu, kjer bi imele tudi druga hranila, meni raziskovalec. »Tako bi izboljšali njihovo zdravje,« je povedal, vendar si raziskovalci želijo najti pot do razgradnje plastike, ki ličink sploh ne vključuje. Kot je pojasnil Rinke, želijo zasnovati predelovalnice, v katerih bi uporabili le encime, ki jih imajo ličinke. Na tak način pridelan material bi lahko nato obdelali še drugi mikroorganizmi, da bi v končni fazi pridobili bioplastiko, prijazno do okolja.

V Avstraliji bodo polistirensko peno umaknili s trga prihodnji mesec. Do konca leta ne bo smela biti nobena embalaža za hrano ali pijačo izdelana iz polistirena.

Preberite še:

Komentarji: