Majhen, a inovativen

Vesoljska tehnologija je bila vedno med najbolj inovativnimi, saj morajo inženirji razviti sisteme, ki bodo (več let) zdržali v vesolju. Tako so tudi številni sateliti, ki opravljajo znanstvene naloge, pravzaprav demonstracijske narave, da se tako inženirji kot odločevalci z denarjem prepričajo o njihovi uporabnosti.

Med takšnimi so evropski sateliti Proba, ki so nastali v programu Demonstracijske tehnologije v orbiti, kar je pravzaprav zadnja stopnja razvoja, pravijo pri Esi. »Nove tehnologije moramo predstaviti v orbiti, predvsem ker uporabniki potrebujejo dokaze o uspešnosti, kajti uporaba novih tehnologij je vedno tvegana,« pojasnjujejo.

S takimi projekti dobijo priložnosti tudi manjša evropska vesoljska podjetja. Satelit Proba-2, naslednik enice, izstreljene 21. oktobra 2001, je med najmanjšimi evropskimi sateliti. Približno 120 kilogramov (ob izstrelitvi) težki mikrosatelit so sestavljala podjetja iz desetih evropskih držav in Kanade.



Opremljen je s kar 17 inovativnimi napravami in štirimi znanstvenimi instrumenti za preučevanje vesoljskega vremena. Med drugim so na nanj vgradili nov tip litij-ionske baterije, napredni sistem za učinkovito rabo energije, nove kombinacije materialov, digitalni sončni senzor, potreben za navigacijo, sistem, ki meri temperaturo in tlak okoli satelita, nov magnetometer in mikrokamero. Preskusili pa so tudi novo napravo za sledenje zvezd, potrebno za pravilno orientacijo satelita.

Takšno napravo so nato namestili na plovilo BepiColombo, ki je zdaj na poti proti Merkurju. Satelit je opremljen tudi s senzorji za opazovanje Sonca in njegove korone ter senzorji za analizo nabitih delcev. Njegova predvidena življenjska doba je bila dve leti, a še vedno uspešno kroži v sončno sinhroni polarni orbiti na povprečni višini 725 kilometrov. Izstrelili so ga s kozmodroma Plesetsk z raketo rokot, sočasno s satelitom SMOS za opazovanje vodnega cikla in podnebja.

Pri Esi že sestavljajo Probo-3, nared bo predvidoma čez dve leti.