V nadaljevanju preberite:

»Študij matematike je bila ena najboljših odločitev v mojem življenju. Te odločitve nisem nikdar niti za hip obžaloval,« poudarja zaslužni profesor Univerze v Mariboru dr. Joso Vukman, dobitnik Zoisove nagrade za življenjsko delo na področju matematike.

Bibliografija zaslužnega profesorja dr. Josa Vukmana obsega 113 izvirnih znanstvenih člankov, ki so bili doslej v svetovni literaturi citirani približno tisočkrat pri 225 avtorjih. Njegov raziskovalni opus se vrti okrog treh področij: funkcionalne analize, teorije kolobarjev in funkcijskih enačb.

Med njegovimi pomembnejšimi dosežki je rezultat iz leta 1983, v katerem karakterizira Hilbertov prostor med vsemi normiranimi prostori. Kanadski matematik Izrael Halperin je leta 1963 objavil vprašanje, ali lahko vsak kvadratni funkcional predstavljamo z bilinearnim funkcionalom. Halperinov problem, ki je v tesni zvezi s slovito Jordan-Neumanovo karakterizacijo Hilbertovega prostora, je leta 1965 rešil eden najvidnejših jugoslovanskih matematikov Svetozar Kurepa. Profesor Vukman se je problema lotil na povsem nov način in je v člankih, objavljenih v letih 1984, 1985 in 1987, razvil presenetljivo teorijo, v kateri je Halperinov problem povezal s funkcionalno analizo, ga bistveno posplošil in rešil. Raziskave v funkcionalni analizi so pozneje vodile v teorijo kolobarjev. Bistveno je vplival na razvoj teorije funkcijskih identitet, ki je med najpomembnejšimi teorijami zadnjih trideset let v teoriji kolobarjev. Velja za začetnika in utemeljitelja teoretične matematike na Univerzi v Mariboru.

Profesor Vukman se še danes z enakim navdušenjem in radovednostjo spopada z matematičnimi problemi. Za Delo je spregovoril o svojih raziskavah, motivaciji, matematičnih problemih in svojih pogledih na slovensko matematiko.