Matematika je že v redu, ampak zakon je zakon

Avstralija je sprejela zakon, po katerem morajo digitalna podjetja ustvariti orodja za vpogled v šifrirane telefone.
Fotografija: Zakon velja le za tehnološke izdelke, ki se uporabljajo ali prodajajo v Avstraliji. Toda njegov vpliv utegne biti globalen. FOTO: Uroš Hočevar
Odpri galerijo
Zakon velja le za tehnološke izdelke, ki se uporabljajo ali prodajajo v Avstraliji. Toda njegov vpliv utegne biti globalen. FOTO: Uroš Hočevar

Obtoženi ste hudega zločina. Na pametnem telefonu imate shranjene podatke, ki jih nočete pokazati, njihovo razkritje pa bi koristilo preiskovalnim organom. Ker ti ne znajo vdreti v vašo napravo, se obrnejo na proizvajalca. Kaj naj stori? Kot kaže, v Avstraliji odslej ne bo imel izbire.

Apple se rad pohvali, da zasebnost uporabnikov varuje bolje od konkurence. Nazadnje je na to opozoril v Las Vegasu: na sejmu zabavne elektronike Ces, ki ga sicer tehnološki gigant iz Cupertina redno ignorira, je nad glavnim prizoriščem sejma objavil plakat z napisom: Kar se zgodi na vašem iphonom, ostane na vašem iphonu.

Ob tem so verjetno pozabili na dogodek izpred treh let, ko sta zakonca Syed Rizwan Farook in Tashfeen Malik v kalifornijskem mestu San Bernardino v množičnem streljanju ubila 14 ljudi. Sledila je prava saga, v kateri se je ameriški zvezni preiskovalni urad FBI na vse pretege trudil pridobiti podatke s strelčevega telefona – iphona 5c. Apple je to možnost vztrajno zavračal, dokler ni FBI – brez Applovega dovoljenja in menda s pomočjo izraelskega tehnološkega podjetja Cellebrite – vdrl v telefon. Apple je dejanje obsodil, češ da je varovanje zasebnosti njegovih uporabnikov na prvem mestu, zato že na začetku ni hotel »vstopiti skozi stranska vrata« (angl. backdoor, metoda, ki nepooblaščeni osebi omogoči dostop do elektronske naprave).


Vpliv utegne biti globalen


Kaj takega se po novem ne bo moglo zgoditi v Avstraliji. Dežela »tam spodaj« je sprejela zakon, po katerem organi kazenskega pregona lahko prisilijo digitalna podjetja, da ustvarijo orodja za vpogled v šifrirane telefone. Zakon velja le za tehnološke izdelke, ki se uporabljajo ali prodajajo v Avstraliji. Toda njegov vpliv utegne biti globalen. »Če bi Apple ustvaril backdoor za iphone, ki so naprodaj v Avstraliji, bi lahko organi v drugih državah, tudi ZDA, prisilili podjetje, da uporabi isto orodje za pomoč pri njihovih preiskavah,« piše New York Times.

Apple je nad glavnim prizoriščem sejma Ces objavil plakat z napisom: Kar se zgodi z vašim iphonom, ostane v vašem iphonu. FOTO: Robyn Beck/AFP
Apple je nad glavnim prizoriščem sejma Ces objavil plakat z napisom: Kar se zgodi z vašim iphonom, ostane v vašem iphonu. FOTO: Robyn Beck/AFP


Nekateri strokovnjaki za varovanje zasebnosti in tehnološki velikani so že izrazili nezadovoljstvo nad zakonom, ki sicer pravi, da avstralski organi ne morejo zahtevati od podjetja, da bi naredilo univerzalno zmogljivo metodo dešifriranja. Nemogoče je, denimo, ustvariti rešitev za dešifriranje enega iphona, ne da bi uvedli nekaj, kar bi lahko delovalo za vse. »Vse, kar oslabi matematične modele, na katerih temelji varovanje podatkov, bo posledično oslabilo zaščito uporabnikov,« je sporočil Apple.

Po drugi strani je takratni avstralski premier Malcolm Turnbull že julija lani dejal, da »so matematični zakoni spoštovanja vredni, toda edini zakon, ki velja v Avstraliji, je avstralski zakon«.


Črnoglede napovedi


Zakon ni vznejevoljil le največjih, temveč tudi manjša podjetja. Avstralska visokotehnološka industrija se hitro razvija, veliko je zagonskih podjetij, ki iščejo kapital, nov zakon pa bo investitorja prej odbil kot pritegnil. Največji pesimisti napovedujejo, da je to konec digitalne revolucije v Avstraliji. Ena izmed njih je Sarah Moran, izvršna direktorica Girl Geek Academy, izobraževalne ustanove, v kateri dekleta uči kodiranja.

Nov zakon ni vznejevoljil le največjih, temveč tudi manjša podjetja. FOTO: Jure Eržen
Nov zakon ni vznejevoljil le največjih, temveč tudi manjša podjetja. FOTO: Jure Eržen


Pred časom je razmišljala, da bi v Avstraliji odprla dve novi poslovalnici, a je idejo opustila takoj, ko je izvedela za spremembo zakonodaje. »Zakaj bi mladim ženskam predavala o tehnologiji, če tukaj kmalu ne bo nobene tehnološke industrije? Dvomim, da se vlada zaveda, kako drastičen vpliv bo imel ta zakon,« je dejala novinarjem New York Timesa. Vseeno so tako črnoglede napovedi bržčas prenagljene – skoraj vsak »digitalni« zakon ali direktiva v zadnjem času vzbudi podoben odziv nasprotnikov. Naj spomnimo le na digitalni davek v EU in Evropsko direktivo o avtorskih pravicah na enotnem digitalnem trgu

Preberite še:

Komentarji: