Meglica Tarantela v vsej svoji lepoti

Teleskop James Webb še naprej navdušuje s posnetki našega vesolja, pri čemer razkriva na tisoče še nikoli prej videnih zvezd in drugih podrobnosti.
Fotografija: Tarantela v objektivu teleskopa James Webb. FOTO: Nasa/Esa/AFP
Odpri galerijo
Tarantela v objektivu teleskopa James Webb. FOTO: Nasa/Esa/AFP

Nov datum izstrelitve še ni znan

Potem ko 3. septembra ni uspela izstrelitev odprave Artemis I, ekipe pri Nasi načrtujejo zamenjavo okvarjenega dela, ki je povzročil nenačrtovano iztekanje tekočega vodika. Zamenjali bodo zates­nitev na spoju med raketo in cevmi, po katerih točijo gorivo. Menjavo bodo opravili na samem izstrelišču, pravijo pri Nasi, vendar morajo postaviti ustrezno zaščito, da delovišče zavarujejo pred vremenskimi vplivi, hkrati pa omogočijo testiranja v superhladnih razmerah. Če bodo presodili, da so potrebni dodatni pregledi, bodo morali raketo odvleči nazaj v stavbo za sestavljanje raket. Tja bo morala, če se bodo popravila zelo zavlekla, tudi zato, da zadostijo zahtevam po certificiranju sistema za prekinitev poleta, saj morajo napolniti baterije sistema. Pri Nasi bodo pregledali še vse druge spoje, da jih pri naslednjem poskusu izstrelitve ne preseneti še kakšno nepričakovano iztekanje goriva. Kdaj bo naslednji poskus, tako za zdaj še ni jasno.

Za zdaj raketa SLS še ni uspela poleteti. Zelo možno je, da se izstrelitev septembra še ne bo zgodila. FOTO: Chandan Khanna/AFP
Za zdaj raketa SLS še ni uspela poleteti. Zelo možno je, da se izstrelitev septembra še ne bo zgodila. FOTO: Chandan Khanna/AFP

Meglica Tarantela v vsej svoji lepoti

Teleskop James Webb še naprej navdušuje s posnetki našega vesolja, pri čemer razkriva na tisoče še nikoli prej videnih zvezd in drugih podrobnosti. Najnovejša krasotica med vesoljskimi fotografijami je posnetek zvezdne porodnišnice 30 Doradus ali meglice Tarantela. Opazovanje v infrardečem spektru svetlobe je razkrilo številne mlade zvezde, ki jih pred tem niso poznali, prav zato je meglica med najbolj priljubljenimi pri znanstvenikih, ki preučujejo nastajanje novih zvezd, so zapisali pri Esi in Nasi. V ozadju je Webb, ki lahko »vidi« onkraj prahu in plinov, razkril še ogromno galaksij, ki se skrivajo za meglico. Tarantela leži okoli 161.000 svetlobnih let daleč v galaksiji Veliki Magellanov oblak in je največje in najsvetlejše območje oblikovanja novih zvezd v lokalni skupini galaksij. V njej so tudi nekatere najbolj vroče in najbolj masivne do zdaj znane zvezde. Webb jo je posnel z bližnje infrardečo kamero (NIRCam), v središču je vidna kopica masivnih mladih zvezd (modre zvezde), te ustvarjajo močan zvezdni veter, ki razpršuje okoliški material, ki se bo sčasoma sesedel in preoblikoval v nove zvezde.

Posnetek meglice z instrumentom Miri. FOTO: Nasa/Esa/AFP
Posnetek meglice z instrumentom Miri. FOTO: Nasa/Esa/AFP

S spektrografom NIRSpec pa so lahko opazovali zvezdo, ki se šele dobro rojeva. Pred temi opazovanji, kot pišejo na spletni strani Nase, so znanstveniki menili, da je zvezda nekoliko starejša in da že razpihuje okolico, vendar se je zdaj pokazalo, da pravzaprav še zadržuje oblak prahu okoli sebe. Brez Webba tega ne bi uzrli, poudarjajo v vesoljskih agencijah. Z instrumentom MIRI, ki vesolje opazuje v infrardečem spektru z daljšo valovno dolžino, pa so pridobili podatke o kemični sestavi meglice in ugotovili, da je ta podobna sestavi galaksij, ko je bilo vesolje staro le nekaj milijard let oziroma ko je bilo na vrhuncu oblikovanja zvezd. V Galaksiji se zvezde ne oblikujejo več tako intenzivno kot v Taranteli, tudi kemična sestava je drugačna.

image_alt
Več kot samo lepe slike

Raziskave aerosolov se nadaljujejo

Center za raziskave atmosfere Univerze v Novi Gorici in GreenLight WorldFlight 2022 tudi letos septembra sodelujeta pri raziskavah vpliva naravnih in antropogenih onesnaženj z aerosoli ter trdnimi delci na segrevanje atmosfere in nastanek hurikanov nad južnim Atlantikom, so sporočili z Univerze v Novi Gorici. Matevž Lenarčič je 6. septembra vzletel iz Slovenskih Konjic proti Jerezu na jugu Španije, v prihodnjih dneh pa bo nadaljeval prek Maroka, Kanarskih otokov, Senegala do otoka São Vicente v arhipelagu Zelenortskih otokov. Enajstega septembra 2022 bosta skupaj s prof. dr. Grišo Močnikom z Univerze v Novi Gorici začela merilne polete v koordinaciji s posadko raziskovalnega letala DC-8 ameriške Nase, ki je nastanjena na sosednjem otoku Sal, v časih preleta satelita Aeolus Evropske vesoljske agencije.

Povratek v Slovenijo je predviden 22. septembra. FOTO. Matevž Lenarčič
Povratek v Slovenijo je predviden 22. septembra. FOTO. Matevž Lenarčič

Močni vetrovi, ki jih povzročajo tudi cikloni, ki nastajajo na tem območju, prinašajo velike količine saharskega peska, črnega ogljika in drugih onesnaževal prek Atlantika v Južno in Srednjo Ameriko. Plasti saharskega peska in črnega ogljika segrevajo ozračje. Vpliv tega pojava na nastajanje tropskih neviht in hurikanov še ni dobro raziskan. Zakaj peščeni delci ostajajo tako dolgo v zraku in koliko mešanice saharskega peska in saj segrevajo atmosfero, so vprašanja, na katera bo poskušal odgovoriti raziskovalni projekt JATAC 2022 (Joint Aeolus Tropical Atlantic Campaign).

Komentarji: