Metop A se poslovi
Sredi novembra so pri Evropski organizaciji za uporabo meteoroloških satelitov (Eumetsatu) začeli proces slovesa od prvega evropskega meteorološkega satelita v polarni orbiti, Metopa A. Izstrelili so ga oktobra 2006, septembra 2012 in novembra 2018 sta se mu pridružila še dva, skupaj so svetu posredovali ključne vremenske podatke, ki so močno izboljšali napovedi, hkrati pa tudi podatke o podnebnih spremembah. Kot so pojasnili pri Eumetsatu, je bil Metop A opremljen z 12 instrumenti, ki so zbirali podatke o temperaturi in vlažnosti ozračja, hitrosti vetra in podobno.
Izstrelitev: 19. oktobra 2006
Masa: 4093 kg
Velikost (skupaj s solarnimi paneli): 17,6 x 6,5 x 5,2 m
Višina orbite: 817 km
Satelitu so ob izstrelitvi natočili precej več goriva, kot ga je potreboval za predvidenih pet let delovanja, in tako je lahko v obriti brez težav preživel 15 let. Njegova »sodelavca« bosta po predvidevanjih Eumetsata delovala vsaj do leta 2027 oziroma 2030.
So pa Metop A uporabili še za zanimiv manever, s katerim so preverili, kako poteka degradacija natančnosti instrumentov. Satelit so v minulih dneh preusmerili iz operativne orbite na višini 817 kilometrov na višino 530 kilometrov. Na tej poti so ga zavrteli okoli osi, da so instrumenti, sicer namenjeni za opazovanje Zemlje, pomerili v vesolje. V vakuumu je temperatura enotnejša kot na površju, kjer ne morejo z gotovostjo potrditi natančnosti izmerjenih podatkov. Odstopanja pri meritvah globokega vesolja bodo pokazala, koliko napak se je torej prikradlo instrumentom, ko je satelit načenjal zob časa. Te podatke bodo uporabili za kalibracijo, pa tudi pri analizi podatkov, ki jih bosta posredovala Metop B in Metop C.
Metop A bodo nato prepustili naravnim silam, satelit bo vse bolj tonil in nazadnje potonil v atmosfero in izgorel.
Evropska vesoljska agencija in Eumetsat že sestavljata novo generacijo satelitov Metop SG, prvi od šesterice naj bi poletel leta 2023.
