Na postaji tako kot »pred tremi tedni«
V zadnjih dneh je direktor ruske vesoljske agencije Dmitrij Rogozin v ostrih zapisih na twitterju opozarjal ZDA, da motorji njihovega plovila držijo mednarodno vesoljsko postajo v pravilni orbiti in da se umika pred nevarnimi vesoljskimi smetmi. Celo zagrozil je, da bi brez Rusov postaja treščila na Zemljo.
Nasa je v odzivu mirila strasti in zagotovila, da sodelovanje obeh strani poteka normalno in da ne načrtujejo sprememb ne v orbiti ne na tleh. Kathy Lueders, pri Nasi direktorica vesoljskih operacij, je na tiskovni konferenci, na kateri so sicer govorili o prihajajoči komercialni odpravi Axiom, pojasnila, da nimajo nobenih indicev, da njihovi partnerji ne bi bili predani delu pri projektih ISS. »Kot ekipa delujemo, kot smo delovali pred tremi tedni,« je poudarila. »Še vedno govorimo med sabo, še vedno skupaj treniramo, še vedno delamo skupaj.«
Na ISS so trenutno štirje Američani, Nemec in dva Rusa.
»Razumemo globalno situacijo, ampak kot združena ekipa delujemo skupaj,« je bila jasna, a je dodala, da vseskozi spremljajo dogajanje. »Delovali smo že v podobnih okoliščinah in obe strani sta ravnali zelo profesionalno, saj vemo, kako pomembna je ta fantastična odprava, in še naprej v vesolju gojimo mirne odnose med državama.«
Čeprav imajo zdaj tudi ZDA zmogljivosti za prevoze posadke na ISS, si državi sedeže na vesoljskih plovilih še vedno izmenjujeta. Konec meseca se bo tako s sojuzom vrnil na trdna tla ameriški astronavt Mark Vande Hei, upokojeni vojaški polkovnik, ki bo ob sklenitvi odprave skupno v vesolju preživel kar 355 dni, na postajo je namreč prispel 9. aprila 2021. Nasa je za zdaj zavrnila možnost, da bi se Vande Hei vrnil na Zemljo z dragonom v odpravi Axiom, ki bo potekala predvidoma od 30. marca do 10. aprila. Tako ostaja, da bo konec marca pristal v puščavi v Kazahstanu, tam bodo postopki povsem običajni, ekipe bodo pričakale astronavta in dva kozmonavta, nato bo Nasa karseda hitro odpeljala Vande Heia v Houston, kot je v navadi.
Bidnova administracija je v začetku leta potrdila, da bo ISS v orbiti do leta 2030, potem jo bodo nadzorovano potonili v atmosfero in nazadnje v Tihi ocean.
Rusija medtem še ni prikimala sodelovanju po letu 2024, ruska stran se je že pred trenutnim dogajanjem v Ukrajini večkrat izrekla, da bi se leta 2025 umaknila iz projekta. A za zdaj morata biti vpeti obe državi: medtem ko Rusija zagotavlja gorivo in motorje za ohranjanje višine, ZDA upravlja sisteme za stabilnost postaje. Toda možnost, da se bo postaja razcepila na dve, je v zraku. Plovilo cygnus ameriškega podjetja Northrop Grumman, ki je sredi februarja dostavilo zaloge, bo v kratkem izvedlo manever za popravljanje višine, pomagati je pripravljen tudi Spacex, kot je na twitterju zatrdil Elon Musk. Po besedah Luedersove bi lahko dodatne možnosti pridobili s tovornimi dragoni, dragoni za človeško posadko namreč nimajo motorjev, da bi lahko premikali postajo. Nasa bi tako lahko tudi povsem sama upravljala postajo, a tega si verjetno ne želi nihče, saj je ISS najlepši primer zglednega mednarodnega sodelovanja, ki ga do zdaj niso načeli mednarodni spori na Zemlji. Če bi partnerstvo vendarle propadlo, bi bil to »zelo žalosten dan«, je poudarila Kathy Lueders.
