Nasa izbira cilje v našem osončju

Znanstveniki bodo sestavili koncepte odprav na Venero ter luni Io in Triton.
Fotografija: Dve predlagani odpravi imata za cilj slabo raziskano Venero. Računalniška slika površja je sestavljena iz podatkov odprave Magellan. Vir Nasa
Odpri galerijo
Dve predlagani odpravi imata za cilj slabo raziskano Venero. Računalniška slika površja je sestavljena iz podatkov odprave Magellan. Vir Nasa

Pri Nasi so izbrali štiri ideje za program Discovery, zdaj jih bodo razvili v konceptne študije, te pa bodo podlaga za prihodnje odprave. Dva predloga se osredotočata na Venero: sonda bi raziskovala atmosfero, orbiter bi mapiral površje. Tretji predlog ima za cilj Jupitrovo luno Io, zadnji pa Neptunovo luno Triton.

Ameriška vesoljska agencija v okviru programa Discovery povabi ekipe znanstvenikov in inženirjev, da predlagajo nove cilje in odprave, ki bi poglobile znanje o našem osončju. Predlogi bodo sicer morali še skozi mnogo sit, preden bodo postali uradni programi in odprave. Izbrani so bili na podlagi znanstvene vrednosti in stopnje uresničljivosti. Nasa bo izbor opravila prihodnje leto.
 

Pristanek v kotlu


»Predlagane odprave bi lahko obrnile na glavo naše razumevanje delovanja teh zelo aktivnih in zapletenih tujih svetov. Če bi jih raziskali, bi si lažje odgovorili na vprašanja, kako so nastali in z njimi vsa podobna nebesna telesa v vesolju,« pravi Thomas Zurbuchen z direktorata za znanstvene odprave.

Prvi predlog se imenuje Davinci ali raziskovalec kemične sestave Venerine atmosfere. Znanstveniki predlagajo, da bi proti »Zemljini dvojčici« poslali orbiter za mapiranje površja ter sondo, ki bi se spustila skozi gosto in vročo atmosfero, jo fotografirala, analizirala in določila njeno sestavo vse do površja ter na Zemljo poslala podatke, ki bi pomagali razvozlati nastanek planeta ter odgovoriti na vprašanje, ali ga je nekoč prekrival ocean. Zadnja ameriška odprava, namenjena na Venero, je bila Pioneer, med katero je proti površju planeta poletelo pet manjših sond.

Luna Io Foto Nasa
Luna Io Foto Nasa
Druga odprava, ki jo predlagajo raziskovalci, ima za cilj Jupitrovo luno Io, kjer bi raziskovala, kako plimne sile oblikujejo nebesna telesa. Io je geološko najaktivnejše nebesno telo v našem osončju, razlog pa je močna gravitacija Jupitra, ki nenehno segreva notranjost svoje lune. Znanstveniki predlagajo, da bi proti Io poslali sondo, ki bi v nekaj bližnjih preletih poskušala odkriti, ali se pod površjem skriva ocean magme.
 

En sam mimolet Tritona


Odprava Trident bi raziskovala prav tako geološko izredno aktivno Neptunovo luno Triton. Ta je sicer zelo hladna – le nekaj deset stopinj Celzija nad absolutno ničlo, sonda Voyager 2 pa je med mimoletom posnela izbruhe tekočega dušika. Znanstveniki predvidevajo, da se pod površjem skriva ocean, sonda Trident bi to poskušala potrditi med enim in edinim mimoletom.

Zadnji, četrti predlog, ki so mu pri Nasi odobrili financiranje nadaljnjega raziskovanja, se prav tako osredotoča na Venero. Tokrat znanstveniki ne predlagajo sonde, ampak orbiter Veritas, ki bi mapiral površje, razbiral geološko sestavo in preteklost in skušal pridobiti podatke, ki bi raziskovalcem pomagali ugotoviti, zakaj na planetu, ki je razmeroma blizu Zemlje, vladajo tako zelo drugačne razmere oziroma zakaj se je tako zelo spremenil. Veritas bo ugotavljal tudi, ali je Venera še vedno vulkansko aktivna.

Vsaka od ekip, ki so predlagale izbrane predloge, bo za nadaljnje raziskave in razvoj koncepta prejela tri milijone dolarjev. Nasa bo glede na izvedljivost in uporabnost študij izbrala dva koncepta, ki bosta dobila priložnost, da postaneta pravi misiji.

Komentarji: