Ob večerih odgovarja na vprašanja

Tijana Markovič poleg proučevanja protirakavih spojin v zadnjem času ozavešča javnost o cepivih v priljubljeni skupini mam znanstvenic.
Fotografija: Tijana Markovič FOTO: osebni arhiv Tijane Markovič
Odpri galerijo
Tijana Markovič FOTO: osebni arhiv Tijane Markovič

Predstavite nam instrument, ki ga najpogosteje ali najraje uporabljate pri delu.

Zadnje čase je to kar računalnik. Sicer pa v laboratoriju najpogosteje uporabljam pipeto, mikroskop, celične kulture …

Kako bi povprečno razgledanemu v največ sto besedah razložili, kaj raziskujete?

Moje raziskovalno delo zajema bazične predklinične raziskave vrednotenja spojin na celičnih linijah. Proučujem potencialne nove protirakave spojine za zdravljenje kronične limfocitne levkemije, ki je najpogostejša vrsta levkemije v zahodnem svetu. Osredotočam se predvsem na spojine, ki aktivirajo podtip EP4 receptorja za prostaglandin E2, kar prek različnih mehanizmov delovanja vodi rakave celice v smrt. Pri raziskovalnem delu sodelujemo tudi s kliničnim oddelkom za hematologijo UKC. Prav tako se raziskovalno ukvarjam s toksičnim delovanjem spojin na imunski sistem na celičnih linijah in vitro.

Kako na vaše raziskovanje vpliva koronavirus?

Žal je imela epidemija velik vpliv na moje raziskovalno delo. Imam namreč dva majhna otroka. Porodniško sem zaključila ravno v obdobju, ko se je začela epidemija. Ker so bili vrtci večkrat dalj časa zaprti, sem delala od doma in hkrati skrbela za oba otroka, potem smo bili še večkrat v karanteni. Tudi pedagoško delo se je večinoma preselilo na splet, vendar smo se hitro prilagodili. Se pa razmere izboljšujejo, pri čemer sem res vesela zaradi dostopnosti cepiv, za katera menim, da nam ponovno omogočajo svobodnejše življenje.

Zakaj imate radi znanost?

Ker v znanosti ni nikoli dolgčas. Hkrati nam podaja objektivne informacije, ki jim lahko zaupamo.

Kaj dobrega bi vaše delo lahko prineslo človeštvu?

Poleg raziskovanja je velik del mojega dela tudi pedagoško delo. Zaposlena sem namreč na Fakulteti za farmacijo Univerze v Ljubljani. Pri delu s študenti v okviru vodenja laboratorijskih vaj in somentorstva pri magistrskih nalogah se trudim, da poleg strokovnega podajanja snovi delujem tudi kot pedagog v širšem pomenu besede. V raziskovalni skupini, ki jo vodi prof. dr. Irena Mlinarič Raščan, pa sodelujem v predkliničnih raziskavah vrednotenja potencialnih novih protirakavih spojin in vrednotenja imunotoksičnosti spojin.

image_alt
Izumljanje novih molekul

Kdaj ste vedeli, da boste znanstvenica?

Da me znanost izredno privlači, sem sama spoznala med raziskovalnim delom, ki sem ga opravila na Free University of Berlin v okviru polletne mednarodne izmenjave ob koncu študija farmacije. V srednji šoli so me sicer zanimala tako naravoslovna kot družboslovna področja. Med študijem sem delala v farmacevtskih podjetjih, za dermokozmetično znamko, v lekarni … Če pogledam nazaj, pa so že sošolci v srednji šoli pri pouku kemije rekli, da bom gotovo znanstvenica.

Kaj zanimivega poleg raziskovanja še počnete?

Uživam v športu, v preživljanju prostega časa v naravi. Tečem, kolesarim, poleti plavam, pozimi smučam, drsam … Z otrokoma smo velikokrat aktivni, gremo na bližnji hrib, na izlet na morje … To mi daje energijo in motivacijo za vsakodnevne izzive. Večino prostih večerov pa zadnje čase namenim ozaveščanju o cepljenju v okviru facebook skupine Science Mamas' Vaccine Forum, ki jo ustvarjamo mame znanstvenice.

Kaj je ključna lastnost dobrega znanstvenika?

Radovednost, odprtost za nove ideje, sodelovanje, vztrajnost, etičnost.

Katero bo najbolj prelomno odkritje ali spoznanje v znanosti, ki bo spremenilo tok zgodovine v času vašega življenja?

V zadnjem obdobju menim, da je bil to hiter razvoj cepiv proti covidu-19, ki pa pravzaprav ne bi bil mogoč brez prejšnjih znanstvenih raziskav in razvoja modernih tehnologij. Seveda pa bo zaradi okoljskih sprememb v prihodnosti še veliko izzivov tako v znanosti kot v družbi.

Bi odpotovali na Mars, če bi se vam ponudila priložnost?

Glede na to, da sem bolj za poletje, bi raje obkrožila Venero. Še najbolj pa me vleče v naravo našega planeta.

Na kateri vir energije bi stavili za prihodnost?

Na obnovljive vire, kot so vetrne in sončne elektrarne. Tukaj se mi zdi potencial v Sloveniji zelo neizkoriščen. Pomemben se mi zdi razvoj energetsko manj potrošnih tehnologij transporta, proizvodnje in bivanja. Vendar je tudi pri obnovljivih virih pomembno, da se pri tem ne izkorišča in opustoši revnejših dežel.

S katerim znanstvenikom v vsej zgodovini človeštva bi šli na kavo?

V bistvu je okrog mene veliko znanstvenikov, ki me navdušujejo in s katerimi bi želela večkrat na kavo, kot nam čas in obveznosti dopuščajo.

Katero knjigo, film, predavanje, spletno stran s področja znanosti priporočate bralcu?

Za sprostitev s področja znanosti bi priporočila stran www.iflscience.com. Sicer pa zadnje čase predvsem veliko berem otrokoma, tako da priporočam na primer knjigi Maček Muri in Piki Jakob.

Česa ne vemo o vašem področju, pa bi nas presenetilo?

Da za posamezen eksperiment lahko uporabimo več milijonov rakavih celic, ki jih izpostavimo le nano- ali mikromolarni koncentraciji spojine, da ugotovimo, ali ima spojina protirakave lastnosti.

Preberite še:

Komentarji: