Obdobje, ko se oblikujemo kot osebe
Najstniška leta so vedno težavna, vendar raziskovalci preučujejo, ali je najstniško obdobje današnjih generacij bolj zahtevno kot v preteklosti. Danes v medijih namreč pogosto vidimo skrb vzbujajoče naslove, ki pričajo o naraščajoči stopnji anksioznosti, depresiji, samopoškodbah in samomorih med evropskimi najstniki. V zadnjih letih se zdi, da so novice s tega področja vse slabše.
Leta 2021 je organizacija Unicef ocenila, da več kot 16 odstotkov Evropejcev, starih od 10 do 19 let, živi z duševno motnjo. V svetovnem merilu pa 13,2 odstotka ljudi. Raziskava Generacija Z, ki jo financira EU, preučuje, kaj točno tare mladostnike in kako bo to vplivalo na njihovo dolgoročno duševno zdravje. Sodeč po prvih ugotovitvah so gonilni dejavnik težav lahko tudi vse večje obremenitve v šoli.
»Brez duševnega zdravja ni zdravja – in temelje duševnega zdravja večinoma zgradimo v mladostniški dobi,« je pojasnila dr. Alina Cosma, vodja projekta Generacija Z. Študija, ki jo je izvedel evropski urad Svetovne zdravstvene organizacije, je zajela mladostnike v 45 državah ter regijah v Evropi in Kanadi. Že prvi rezultati kažejo precejšnje razlike v duševnem počutju mladih v različnih državah.
Da bi ugotovila, kaj je v ozadju rezultatov, se dr. Cosma opira tudi na projekte, zasnovane za posamezne države, ki aktivno nagovarjajo zlasti najstnike iz skandinavskih držav, Nizozemske in Združenega kraljestva.
Kot se je izkazalo, je vsak četrti mladostnik poročal, da je vsaj enkrat na teden vznemirjen, razdražljiv ali ima težave s spanjem. Obremenitve najstnikov zaradi šole so se povečale v približno tretjini držav, število mladih, ki pravijo, da jim je šola všeč, pa se je zmanjšalo. Skrb za mlade med odraščanjem ne prinaša le takojšnjih koristi, temveč je tudi dolgoročna naložba v javno zdravje. To pa zato, ker se več kot polovica težav z duševnim zdravjem pri odraslih začne že pred posameznikovim 14. rojstnim dnevom.
Najstniško obdobje kot priložnost
Najstniška leta ponujajo priložnost za preprečevanje kasnejših težav. Otroštvo do petega leta je obdobje hitrega razvoja. Če gre takrat kaj narobe, lahko človeka to res vrže iz tira, meni dr. Cosma, psihologinja na Kolidžu Trinity v Dublinu. Mladostniška doba je druga priložnost za ukrepanje in odpravo nekaterih ranljivosti, ki so se morda razvile že prej. Dr. Alina Cosma želi identificirati tudi »napovedovalce« duševne blaginje, kot so dobri odnosi s prijatelji in družino, pri čemer pravi, da za dobro duševno zdravje samo odsotnost težav ni dovolj, obstajati morajo tudi pozitivni dejavniki.
Njene ugotovitve niso presenetile skupine raziskovalcev z Univerze v Utrechtu na Nizozemskem, ki spremljajo izkušnje mladih ter njihovih prijateljev in domačih v ključnih prehodnih obdobjih šolanja. Ekipa iz prve roke pozna zgodbe o stresu, ki ga lahko najstnikom povzroča šola. Raziskovalci so del projekta Intransition, ki ga financira EU in v katerem preučujejo dva ključna trenutka na poti najstništva. Prvi nastopi, ko evropski najstniki prehajajo iz osnovne v srednjo šolo pri približno 12 letih, drugi pa v času mladostništva, med približno 16. in 18. letom, ko napredujejo na naslednjo stopnjo šolanja – naj bo ta terciarno, poklicno ali visokošolsko izobraževanje.
Odločanje o tem, katero šolo izbrati, kaj študirati in za kateri poklic se izobraziti, je povezano s pričakovanji glede akademskih dosežkov in s pritiskom, da bodo sprejete odločitve usmerjale preostanek najstnikovega odraslega življenja. To je lahko naporno obdobje, ki povzroča tesnobo in občutke manjvrednosti. Kljub temu mnogi mladostniki, ki gredo skozi to fazo, še zdaleč niso v stiski.
»Obstaja precej velika skupina, pri kateri opažamo ravno nasprotno,« je dejala profesorica Susan Branje, vodja projekta. Najstniki, ki so zadovoljni s svojimi odločitvami, lahko pri prehodu doživljajo občutke predanosti, motivacije in sprijaznjenosti s svojo identiteto.
Po njenem mnenju je to obdobje priložnost, da mladostnike usmerjamo in jim pomagamo pri pravilnih odločitvah, kar pomeni, da ovrednotimo odnose, ki so se oblikovali v šoli, in ne dovolimo, da bi učni načrt prevladal nad vsem. Ko starši, vrstniki, učitelji in šolsko osebje podpirajo avtonomijo mladostnikov, ustvarjajo okolje, ki spodbuja izbiro, občutek lastništva in notranjo motivacijo, pojasnjuje profesorica Branje.
Mladostniki se bolje učijo, če so notranje motivirani. To jim pomaga sprejemati boljše odločitve, ker so bolj usklajeni s svojimi interesi in sposobnostmi. Podpora mladim pri razvoju avtonomije in jasne identitete je pomembna za iskanje zdravega ravnovesja med »pritiski glede uspešnosti« in sprostitvijo, kar lahko pomaga odvrniti vse negativne učinke na duševno zdravje.
Udarec, ki ga je zadala pandemija
Pandemija covida, ki je izbruhnila leta 2020, je za najstnike prinesla vrsto edinstvenih novih izzivov, za katere domnevamo, da bi lahko imeli hude posledice za duševno zdravje v prihodnosti. Rezultati projekta so pokazali, da so bili mladi, ki pred pandemijo niso imeli veliko prijateljev, bolj dovzetni za ponotranjenje težav. Podobno je pri tistih, ki so bili pred pandemijo bolj nagnjeni k ponotranjenju težav, obstajala večja verjetnost, da bodo med njo imeli težave v prijateljskih odnosih.
»Pandemija je še posebej prizadela mlade, ki so bili že sicer bolj ranljivi,« je pojasnila profesorica Branje.
Te ugotovitve potrjujejo stališče dr. Aline Cosma iz Dublina. Čeprav je vedno več dokazov, da ima sedanja generacija najstnikov več težav z duševnim zdravjem kot prejšnje generacije, to še zdaleč ni vsesplošen pojav. Dr. Cosma, ki sebe opisuje kot navdušenko nad naravo in športom, upa, da bo raziskava o generaciji Z pomagala prepoznati »rizične« skupine in pokazala vrednost ciljno usmerjene pomoči za tiste, ki se bodo najverjetneje spoprijemali s težavami.
Čeprav se je vsakodnevno življenje po izbruhu pandemije za večino najstnikov vrnilo v normalno stanje, so preteklo leto zaznamovali tudi uničujoča vojna v Ukrajini, vse večji strahovi glede podnebnih sprememb in vsesplošne gospodarske težave.
Dr. Cosma upa, da bo ta vprašanja lahko preučevala v prihodnosti in v središče svojih raziskav postavila glasove mladih.»To je obdobje, ko se oblikujemo kot osebe, in dogajanje v teh letih je zelo pomembno,« je dejala. »Če gre kaj narobe, ima to dolgoročne posledice v odrasli dobi, tega pa si res ne želimo.«
––––––––––
Raziskave, omenjene v članku, je financiral Evropski raziskovalni svet, financirane pa so bile tudi v okviru ukrepov Marie Skłodowske-Curie (MSCA). Članek je bil prvotno objavljen v reviji Horizon, reviji EU za raziskave in inovacije.
