Ognjeni konec za Peregrine, Slim pred velikim korakom
Pristajalnik Peregrine je na vrhu nove rakete vulcan centaur podjetja United Launch Alliance 8. januarja poletel proti Luni, a sanje ekipe mladega ameriškega podjetja Astrobotic iz Pittsburgha so se prehitro sprevrgle v nočno moro.
Kmalu po ločitvi pristajalnika od pogonske rakete se je zgodila napaka – menda zaradi okvarjenega ventila pri rezervoarjih za gorivo je nastala eksplozija znotraj ohišja in pogonsko gorivo je izteklo.
Strokovnjaki podjetja so bedeli in ugotavljali, ali bi plovilo lahko rešili. Najprej so upali, da bi pristajalnik vseeno pripeljali v bližino Lune in da bi morda celo na njej trdo pristal, a to zamisel so opustili. Po prvotnih načrtih naj bi Peregrine dosegel Luno, se nato več tednov zadrževal v orbiti in se 23. februarja spustil na njeno površje. Pristajalnik, ki so ga pri Astroboticu sestavili z izdatno finančno pomočjo Nase, je imel med drugim na krovu znanstvene instrumente za raziskovanje sevanja in sestavo površja. Šlo je za eno od pripravljalnih odprav, ki jih bodo pri Nasi kronali s pristankom astronavtov na Luni.
Peregrine ali v prevodu sokola selca so obrnili proti Soncu, da so se polnile baterije, plovilo so stabilizirali, nato pa z njim pluli med Zemljo in Luno in skušali nabirati najrazličnejše podatke, da si bodo olajšali prihodnje odprave. Že letos, vsaj tako je predvideno, bodo izstrelili pristajalnik Griffin, večjega brata Peregrina. Griffin bo dostavno plovilo za Nasin rover Viper, ki bo na južnem polu iskal vodni led.
Pri Astroboticu in Nasi so staknili glave, kaj narediti z okvarjenim plovilom, ki so ga vseskozi nadzorovano upravljali. V orbitah je že preveč okvarjenih plovil, in kot so poudarili v ameriškem podjetju, so se po zapletih ukvarjali predvsem z vprašanjem, »kako najbolj varno končati misijo vesoljskega plovila za zaščito satelitov v Zemljini orbiti in zagotoviti, da ne ustvarjamo smeti v tirnicah, ki vodijo proti Luni«. Sklenili so, da plovilo usmerijo nazaj proti Zemlji, in predvidoma jutri naj bi znova vstopil v atmosfero, kjer bo zgorel. »Plovilo bi lahko delovalo še nekaj tednov, vendar bi pri tem tvegali, da zgrešimo pot proti Zemlji. Upoštevati moramo, da pogonski sistem ne deluje, in uporabiti druge sisteme, da odpravo končamo odgovorno in varno,« so poudarili v podjetju.
»Peregrine, ki je bil del Nasinega programa komercialnih lunarnih plovil, je prvi ameriški komercialni pristajalnik, izstreljen proti Luni. Nasa podpira zasebni sektor, v katerem bi razvili dostavne robote, na katere bi nameščali tudi Nasine znanstvene instrumente. Peregrine je v vesolje ponesel novo, inovativno tehnologijo, vendar je težava preprečila poskus mehkega pristanka,« je dogajanje komentirala strokovna direktorica pri Nasi Nicola Fox. »Vesolje je neprizanesljivo okolje in vse čestitke Astroboticu za njihovo vztrajnost in prizadevanje, da vsaj zberejo podatke in prikažejo svoje zmogljivosti,« je še dejala.
John Thornton, predsednik uprave Astrobotica, pa je dodal, da so se pri vsem veliko naučili in prepričani so, da jim bo naslednjič uspelo pristati na Luni. »Ekipa je presegla samo sebe, ko se je spopadla z izzivi in ohranila plovilo operativno po tako veliki anomaliji,« je poudaril.
Bo Japonska peta?
Medtem pa se japonski pristajalnik pripravlja, da bo pokazal, kaj zmore. Slim ali pametni pristajalnik za raziskovanje Lune (Smart lander for investigating Moon) so izstrelili septembra lani, bil je sekundarni tovor na raketi H2A, ki je v orbito ponesla XRISM, rentgenski teleskop za opazovanje najbolj vročih območij vesolja, največjih struktur in objektov z najmočnejšo gravitacijo, ki ga je Jaxa sestavila ob pomoči ameriške in evropske vesoljske agencije.
Slim je ubral daljšo pot do Lune, na božič so se pri japonski vesoljski agenciji Jaxa razveselili uspešnega utirjenja v orbito. Zdaj držijo pesti še za uspeh pri vse prej kot lahki nalogi. Slim bo skušal pristati v petek popoldne po našem času. Če bo šlo vse po načrtih, bo Japonska postala šele peta država s tem dosežkom. Mehko pristati na Luni je do zdaj uspelo ZDA, Rusiji, Kitajski in lani še Indiji.
S Slimom namerava Jaxa izvesti zelo natančen pristanek, in sicer v kraterju Shioli. To je manjši krater na zahodnem delu Morja nektarja (Mare Nectaris). Z novo tehnologijo skušajo točko pristanka zadeti na sto metrov natančno. Pristajalnik se bo, kot so pri Jaxi opisali potek odprave, površja dotaknil z glavnimi pristajalnimi nogami, nato pa se bo »zvrnil na trebuh« in se stabiliziral še s sprednjimi pristajalnimi nogami. Če bo pristanek uspešen, bo plovilo z multispektralno kamero preučevalo območje v okolici pristanka. Odprava vključuje še dva mini robotka: eden je namenjen preizkušanju neposredne komunikacije z Zemljo, drugi pa je za dlan velika kroglica, ki se bo pomikala po površju in posnela nekaj fotografij.
