Posledice napada na ukrajinske jedrske elektrarne; nevarnosti za Slovenijo ni

Strokovnjak za jedrsko varnost Leon Cizelj miri, da so jedrske elektrarne varne, in da bi bile posledice jedrske nesreče v Ukrajini za Slovenijo majhne.
Fotografija: Rusi so napadli jedrsko alektrarno v Zaporožju. K sreči so reaktorji ostali nepoškodovani. FOTO: AFP/Jedrske oblasti v Zaporožju
Odpri galerijo
Rusi so napadli jedrsko alektrarno v Zaporožju. K sreči so reaktorji ostali nepoškodovani. FOTO: AFP/Jedrske oblasti v Zaporožju

Jedrski strokovnjaki budno spremljajo dogajanje v Ukrajini. Ruska vojska je zavzela elektrarno v Černobilu in Zaporožju, kjer je danes zagorela pomožna stavba, reaktorji pa niso bili poškodovani. V Zaporožju deluje le ena izmed šestih enot, še ta le s 60-odstotno močjo. Kot pojasnjujejo na Upravi za jedrsko varnost sta bila reaktorja 2 in 3 zključena iz omrežja in zaustavljena, reaktor 1 ne obratuje, saj je na njem že pred začetkom oboroženih spopadov v Ukrajini potekal remont, reaktorja 5 in 6 pa sta bila ustavljena 28. februarja in sta v postopku ohlajanja. »Novih informacij s tega območja nismo prejeli. Inšpektorji zveznega inšpektorata jedrske uprave Ukrajine nimajo dostopa do elektrarn, saj je ta pod nadzorom ruske vojske. Prav tako nima dostopa do elektrarne osebje upravljavca elektrarne, ki bi zamenjalo tiste izmene, ki so bile zajete na lokaciji elektrarne,« pravijo pri upravi.

K sreči pa je radiološka situacija v Ukrajini po vseh dostopnih podatkih nespremenjena. Ukrajinski upravni organ za jedrsko varnost poroča, da ni prišlo do izpustov v okolje po požaru v jedrski elektrarni Zaporožje in da ni podatkov o povišanem sevanju.

Prof. dr. Leon Cizelj, vodja odseka za reaktorsko tehniko na Institutu Jožef Stefan za Delo pojasnjuje, da so jedrske elektrarne zelo robustne in zato tudi varne: »Ukrajinska uprava za jedrsko varnost je danes sporočila, da je elektrarno zavzela ruska vojska, a da jo še vedno upravlja ukrajinska posadka. Mislim, da se je s tem vsaj za zdaj tudi pomembno zmanjšala možnost, da bi elektrarno poškodovali ali namerno ali po nesreči. Jedrske elektrarne so sicer grajene izjemno robustno in lahko prenesejo tudi padce komercialnih letal. Tako robustne objekte je izjemno težko resno poškodovati ali uničiti po nesreči: potreben je zelo usmerjen in intenziven napad. Vsekakor pa mislim, da, vsaj v primerjavi s katastrofalnimi posledicami vojne, v nobenem primeru ne moremo govoriti o katastrofalnih posledicah napadov na jedrske elektrarne.«

»Nenameren napad (denimo, da izstrelki zgrešijo pravi cilj in zadenejo jedrsko elektrarno) elektrarno lahko poškoduje, reaktorja pa zelo verjetno ne bo,« meni Cizelj. »Reaktorji so namreč nameščeni v 'bunkerjih', torej nekajkrat obdani z meter ali več debelimi plastmi armiranega betona. Reaktorji so v 'bunkerjih' predvsem zaradi zaščite osebja pred sevanjem med normalnim obratovanjem. Seveda pa zelo prav pridejo tudi med potresi in morebitnimi padci letal, ki sodijo med predvidene obremenitve bunkerjev in jih ti lahko prenesejo,« razlaga in dodaja, da »je za težje poškodbe reaktorjev in morebitne izpuste radioaktivnih snovi v okolico potreben nameren, usmerjen in intenziven vojaški napad. Tudi v takem primeru je reaktorje še vedno mogoče zasilno hladiti z nekaj litri vode na sekundo, kar je mogoče tudi z gasilskimi brizgalnami.«

Posledice jedrske nesreče v Ukrajini v Sloveniji

Dogajanje v Ukrajini budno spremljajo tudi v slovenski Upravi za jedrsko varnost (URSJV). Pripravljenost na izredne jedrske dogodke tako doma kot v tujini je na zelo visokem nivoju, je za RTV Slovenija zagotovil direktor uprave za jedrsko varnost Igor Sirc. Z ministrstva za zdravje pa so sporočili, da je kalijevega jodida dovolj. 

Leon Cizelj miri: posledice za Slovenijo ne bi bile hujše. FOTO: Osebni arhiv
Leon Cizelj miri: posledice za Slovenijo ne bi bile hujše. FOTO: Osebni arhiv
Posledice napada na jedrsko elektrarno bi bile za Evropo in Slovenijo zelo različne. Leon Cizelj miri, da pomembnih posledic za zdravje ljudi v Sloveniji ne bi bilo. »Jedrski reaktorji v jedrskih elektrarnah v nobenem primeru ne morejo postati jedrske bombe. Groba in nekoliko poenostavljena ocena nakazuje, da bi bile posledice najverjetneje manjše, kot jih je povzročil cunami v Fukušimi Daiči. V Fukušimi zaradi sevanja ni umrl nihče. Namerni in usmerjeni napad pa bi moral biti po intenzivnosti primerljiv s 15 metrov visokim cunamijem. V najslabšem primeru bi resne posledice za zdravje lahko imeli posadka poškodovane elektrarne in tisti vojaki, ki so jo zasedli, ob zahodnem vetru tudi mesto Energodar, ki je nekaj kilometrov vzhodno od elektrarne. V Sloveniji bi se vsekakor dalo izmeriti povečano sevanje, pomembnih posledic za zdravje prebivalcev pri nas pa ne bi bilo.«

image_alt
Lekcija nemškega energetskega preobrata

Večina prebivalcev Slovenije se verjetno še spomni nesreče v Černobilu, a kot pravi prof. Cizelj, posledice napada na elektrarno v Zaporožju ne bi mogli primerjati s posledicami nesreče v Černobilu leta 1986. »V Zaporožju je šest reaktorjev VVER1000, ki imajo bistveno drugačno in tudi bistveno bolj robustno zasnovo kot černobilski RBMK.«

Spominja še, da smo se z vojaško grožnjo komercialni jedrski elektrarni prvi pravzaprav srečali ravno Slovenci. »V letu 1991 je namreč Jugoslovanska ljudska armada že začela zračni napad na krško elektrarno, ki ga k sreči niso izvedli. Takratni razmisleki o optimalni obrambi jedrske elektrarne so temeljili na zaustavitvi reaktorja in mobilizaciji čim več mobilne opreme. Tak pristop se je po 9. septembru 2001 uveljavil tudi V ZDA, po cunamiju v Fukušimi Daiči pa po vsem svetu.«

Tudi na upravi za jedrsko varnost za Delo pojasnjujejo, da vsekakor »ni pričakovati scenarija, podobnega letu 1986, ko se je nesreča v Černobilu zgodila zaradi drugačne zasnove elektrarne. Treba je tudi upoštevati, da je elektrarna v Zaporožju oddaljena več kot 1500 kilometrov od Slovenije, bližji elektrarni sta Hmeljnicki in Rivne, vendar še vedno govorimo o tisoč kilometrih zračne razdalje. Posledice bi bile verjetno lokalne, širše posledice, ki bi prizadele celotno Evropo, pa so manj verjetne.« 

Dodajajo, da so bile ključne lekcije iz černobilske nesreče predvsem glede pomembnosti zadrževanja izpusta, kar omogoča zadrževalni hram v zaporoški elektrarni ter organizacije ukrepanja in obveščanja ob jedrski nesreči, ki omogoča zaščito prebivalstva v okolici in drugih državah. »Vzrok za černobilsko nesrečo je bil poleg človeškega dejavnika tudi neprimeren projekt glede nadzora reaktivnosti goriva, to pa ni primer v obratujočih elektrarnah v Ukrajini, ki so tlačnovodne elektrarne,« pravijo na upravi.

Kakšni ukrepi bi sledili?

Od černobilske nesreče leta 1986 torej obstajajo mednarodni sistemi obveščanja, ki v primeru jedrske nesreče opozorijo pristojne organe v Sloveniji o nesreči. Nato bi steklo ocenjevanje vplivov in ukrepi, določen je natančen protokol, kako bi dogajanje prek medijev komunicirali z javnostjo. Leon Cizelj meni, da kakšnih večjih ukrepov ne bi bilo. »Le če bi vetrovi pihali naravnost k nam, bi morda bilo potrebno nekoliko previdnosti pri gibanju zunaj in zračenju. Vsekakor pa nas bodo pristojni lahko o morebitnih preventivnih ukrepih pravočasno obvestili.«

Na upravi dodajajo, da »bi zaradi velike razdalje med Zaporožjem in Slovenijo trajalo več kot en dan, da bi takšen izpust dosegel Slovenijo, kar omogoča pravočasni odziv slovenskih organov, ki tako omili možne posledice na prebivalstvo.«

V dokumentu s pogostimi vprašanji in odgovori na upravi naštevajo določene samozaščitne ukrepe v primeru jedrske nesreče: v stavbah je treba zapreti vrata in okna pred prihodom radioaktivnega oblaka ter omejiti delovanje prezračevalnih in klimatskih naprav, med prehodom radioaktivnega oblaka se je treba izogibati gibanju na prostem, če morate ostati na prostem, zaščitite dihala in kožo, izvedete preproste higienske ukrepe, kot sta prhanje in pranje las, pred vstopom v bivalni prostor zamenjate oblačila in čevlje, ki ste jih nosili na prostem, po bivanju na prostem očistite hišne ljubljenčke, izogibate se uživanju zelenjave in svežega sadja z vrta ali gozdnih sadežev in gob.

Vpliv na zdravje

Zdravstveni učinki jedrske nesreče so odvisni predvsem od izpostavljenosti sevanju. Če se sprostijo radioaktivne snovi, so lahko ljudje bolj izpostavljeni sevanju. Zelo visoke obremenitve v kratkem času povzročijo 'sevalno bolezen'. A ta bi se lahko pojavila le ob hudi nesreči v Krškem, torej ob izpostavljenosti v neposredni bližini (do nekaj kilometrov) okoli Nuklearne elektrarne Krško. Večja izpostavljenost sevanju lahko poveča verjetnost za razvoj raka. Na sevanje so bolj občutljivi otroci, mladostniki in nosečnice.

»Izkušnje iz Černobila kažejo, da dolgotrajno izpostavljenost prebivalstva sevanju povzroča predvsem kontaminirana hrana. Kmetijski zaščitni ukrepi, ki se izvajajo pred prihodom radioaktivnega oblaka, drastično zmanjšajo kontaminacijo hrane, kot sta mleko in meso. Domače živali je na primer treba zapreti v hlev in tam oskrbeti z nekontaminirano krmo in vodo. Zapiranje rastlinjakov ščiti rastline pred izpostavljenostjo radioaktivnim snovem,« poudarjajo na upravi.

(Ne)smiselnost kopičenja kalijevega jodida

Na twitterju in drugih družbenih omrežjih so se že pojavila »navodila«, naj si gospodinjstva nabavijo jodove tablete. A pristojni mirijo, da to vsekakor ni potrebno, še več, preventivno jemanje na lastno pest je lahko celo škodljivo.

»O zaščitnem ukrepu zaužitja kalijevega jodida prebivalstvo dobi informacijo od pristojnih organov. Ni priporočljivo, da sami jemljejo tablete vnaprej, saj je nujna časovna usklajenost glede na morebiten izpust radioaktivnega oblaka v okolje. Zaužitje tablet kalijevega jodida je eden od ukrepov, ki je v prvih urah izpostavljenosti radioaktivnemu oblaku zelo smiseln. Z zaužitjem navadnega (neradioaktivnega) joda namreč zapolnimo ščitnico in tako preprečimo kopičenje radioaktivnega joda. Ukrep je najbolj smiseln v prvih urah zato, ker je učinkovitost jodovih tablet zelo odvisna od časa zaužitja: in sicer je 90-odstotna, če jodove tablete zaužijemo v roku 24 ur pred izpostavljenostjo radioaktivnemu oblaku, medtem ko je osem ur po vdihavanju radioaktivnega joda njihov zaščitni učinek le še 40-odstoten, po 24 urah pa komaj sedemodstoten. Uporaba je načrtovana za prebivalce Slovenije do 40. leta, ker je po 40. letu starosti tveganje za raka na ščitnici zaradi radioaktivnega joda izjemno nizko oziroma ga tako rekoč ni,« navajajo na upravi za jedrsko varnost.

»Poudariti je treba, da tablete kalijevega jodida ščitijo samo pred radioaktivnim jodom, ne pa tudi pred drugimi radioaktivnimi snovmi. Tablete tudi ne ščitijo pred zunanjim sevanjem,« opozarjajo na ministrstvu za zdravje.

V lekarnah jodovih tablet nimajo na zalogi, temveč se za vse prebivalce Slovenije shranjujejo v bolnišnicah in drugih zdravstvenih ustanovah, zato se ob uvedbi zaščitnega ukrepa zaužitja tablet kalijevega jodida razdelijo.

Rafael Grossi kaže, kje so jedrski reaktorji (daljši rdeči pravokotnik) v jedrski elektrarni v Zaporožju. FOTO: Joe Klamar/AFP
Rafael Grossi kaže, kje so jedrski reaktorji (daljši rdeči pravokotnik) v jedrski elektrarni v Zaporožju. FOTO: Joe Klamar/AFP

Preberite še:

Komentarji: