Prvi, ki je zares uspešno pristal na Marsu
Te dni je minilo leto, odkar je na površju sosednjega planeta pristal rover Perseverance, v orbito pa sta se utirila arabsko Upanje in kitajski Tianwen-1, ki je nekaj mesecev kasneje proti površju uspešno poslal pristajalnik in rover.
Prva sonda, ki je nežno pristala na površju rdečega planeta, je bil sovjetski Mars 3, a je prenehal delovati že po vsega nekaj sekundah.
Veliko več uspeha je imel ameriški Viking 1, ki je bil del dvodelne odprave, v kateri so iskali sledi življenja na Marsu. Viking 1 (enako tudi Viking 2) je bil sestavljen iz orbiterja, ki je lahko z višine snemal visokoresolucijske fotografije, in pristajalnika, ki je proučeval površje. Po obliki je orbiter spominjal na sonde Mariner, pristajalnik pa je bil večja različica lunarnega pristajalnika Surveyor.
Viking 1 je z Zemlje poletel 20. avgusta 1975, slabo leto kasneje je prispel do Marsa. Orbiter se je utiril 19. junija 1976, pristajalnik pa je pristal 20. julija 1976, in sicer na zahodnem pobočju ravnice Chryse Planitia (Viking 2 je pristal na Utopia Planitii). Viking 1, ki je na površju deloval več kot šest let, je kot prvi z robotsko roko zagrabil vzorec prsti in ga analiziral. Sledi življenja ni odkril (kot jih (še) niso niti njegovi zanamci), je pa posredoval podatke o tem, da je bil Mars nekoč bistveno manj pust in sterilen, kot je danes, in da so po površju nekoč tekle reke. Instrumenti so na ravnici ponoči namerili minus 86 stopinj Celzija, popoldne se je temperatura dvignila na 33 stopinj.
Vsa posamezna plovila so bila načrtovana za 90-dnevno delovanje, a so delovala precej dlje. Enica nekoliko dlje od sestrske odprave. Orbiter Viking 1 je deloval štiri leta in pri tem Mars obkrožil 1489-krat. Po dostopnih podatkih je za zdaj še v orbiti, bo pa počasi padel v izjemno tanko atmosfero, kjer bo zgorel, a velika verjetnost je, da bodo kosi padli na površje. Oba pristajalnika sta bila opremljena z radioizotopnim termoelektričnim generatorjem, ki je električno energijo ustvarjal ob razpadu plutonija (tako sta opremljena tudi roverja Curiosity in Perseverance). Pristajalnik 1 je tako zdržal do 11. novembra 1982. Oddajati je prenehal, potem ko so mu z Zemlje poslali napačne ukaze, poskusi vnovične vzpostavitve stika niso bili uspešni.
Po podatkih Nase sta oba orbiterja med odpravo poslala 52.633 posnetkov Marsa in tako mapirala okoli 97 odstotkov površja, oba pristajalnika pa sta posnela 4500 fotografij svoje okolice.
