Radovedni nos za raziskovanje arom
Dr. Lidija Strojnik je raziskovalka na odseku za znanosti o okolju (O2) na Inštitutu Jožef Stefan.
Dr. Lidija Strojnik je raziskovalka na odseku za znanosti o okolju (O2) na Inštitutu Jožef Stefan.
Predstavite nam instrument, ki ga najpogosteje ali najraje uporabljate pri delu.
Najpogosteje pa tudi najraje uporabljam SPME vlakno. To je kot nekakšna igla s prevleko iz posebnega materiala. Uporabljam ga za zbiranje in analizo hlapnih snovi, ki so povsod okoli nas. Vlakno absorbira hlapne spojine iz vzorca kot goba, ki vpija tekočino. Vlakno vedno uporabljam v kombinaciji z drugimi instrumenti, ki nato sprostijo absorbirane spojine in omogočajo njihovo identifikacijo.
Kako bi povprečno razgledanemu v največ sto besedah razložili, kaj raziskujete?
Kot znanstvenica, specializirana na področju pristnosti in sledljivosti živil in arom, se pri svojem delu osredotočam predvsem na razvoj analitskih metod, vzpostavitev obsežnega nabora podatkovnih zbirk ter uporabo primernih statističnih modelov, ki so podlaga za postavitev ustreznega sistema sledljivosti ter pristnosti živil in zagotavljajo visoko kakovost hrane, ki jo uživamo. Posebno pa me zanimajo izvor arom ter njihova vloga in vpliv na človeka in okolje.
Zakaj imate radi znanost?
Ker omogoča sproščanje mojega ustvarjalnega potenciala. Svoje ideje lahko namreč oblikujem v oprijemljive dosežke. Všeč mi je tudi zato, ker je raziskovalno delo vedno polno izzivov, za njihovo reševanje pa se je treba redno izobraževati in izpopolnjevati na najrazličnejših področjih. V prvi vrsti tako znanstveniki bogatimo sami sebe. Seveda pa se borimo tudi proti splošni nevednosti in spodbujamo napredek.
Kaj dobrega bi vaše delo lahko prineslo človeštvu?
Preprečevanje goljufij v živilstvu je ključno za zaščito zaupanja potrošnikov ter ohranjanje poštenih in trajnostnih poslovnih praks. Raziskovanje izvora hlapnih organskih spojin ter njihove vloge v človeškem telesu pa bi lahko utrlo pot inovativni uporabi v prehrani in celostnem zdravljenju.
Kdaj ste vedeli, da boste raziskovalka?
V otroštvu, v kuhinji, je moj radovedni nos odkril čarobnost vonja. Odkar pomnim, tako izredno rada vonjam stvari okoli sebe. Kar je včasih videti kar malo smešno, občasno neprijetno za okolico, velikokrat pa se izkaže za zelo praktično. Med študentskim delom v trgovini sem tako ugotovila, da lahko strankam z vonjem pomagam izbrati najboljše melone. Dolgo se sicer nisem zavedala svoje znanstvene prihodnosti, vendar je bila moja ljubezen do hrane in arom vedno jasna.
Kaj zanimivega poleg raziskovanja še počnete?
Opisala bi se kot kombinacijo neskončne radovednosti in mešanice talentov. Zelo rada kuham, gojim svojo zelenjavo, pojem v pevskem zboru, preberem kakšno dobro knjigo, fotografiram, občasno kaj naslikam, zašijem ali pa se lotim kakšnega drugega domačega projekta, pomagam tudi v dobrodelni organizaciji kot prostovoljka. Najraje pa potujem naokoli z družino.
Kaj je ključna lastnost dobrega znanstvenika?
Menim, da radovednost. Radovednost spodbuja znanstvenika, da postavlja vprašanja, izpodbija predpostavke in išče odgovore. Spodbuja njegovo strast, nenehno premika meje razumevanja, kar vodi do prelomnih odkritij ali spoznanj.
Katero bo najbolj prelomno odkritje ali spoznanje v znanosti, ki bo spremenilo tok zgodovine v času vašega življenja?
Znanost je dinamično področje z nenehnim napredkom in presenečenji. Vznemirljive možnosti se tako skrivajo na področjih, kot so personalizirana medicina, čiste energetske tehnologije, napredek pri raziskovanju vesolja ali preboj pri razumevanju človeških možganov.
Bi odpotovali na Mars, če bi se vam ponudila priložnost?
Vsekakor, če bi na potovanje lahko vzela tudi svojo družino. Z veseljem bi raziskovala inovativne metode prehranjevanja in trajnostne tehnike gojenja za dolgotrajno potovanje v vesolje ter edinstvene vonje rdečega planeta. Le poskrbite, da mi rezervirate dvosmerno vozovnico, saj se želim vrniti na Zemljo in z vami deliti medplanetarna odkritja!
Na kateri vir energije bi stavili za prihodnost?
To ni ravno moje področje. Če že, bi stavila na jedrsko fuzijo.
S katerim znanstvenikom v vsej zgodovini človeštva bi šli na kavo?
Če bi imela priložnost, bi rada popila kavo z velikim filozofom in znanstvenikom Aristotelom v stari Grčiji. Všeč mi je takratno obdobje, njihovo raziskovanje medsebojne povezanosti različnih vidikov življenja. Pogovarjala bi se o njegovih širokih interesih, od biologije in fizike do etike. Morda bi razmišljala tudi o bistvu okusa in njegovi povezanosti s čutili in umom.
Katero knjigo, film, predavanje, spletno stran s področja znanosti priporočate bralcu?
Priporočam ogled kanala National Geographic in njegovega širokega nabora oddaj o znanosti. Priporočam tudi ogled oddaj, kot so Ugriznimo znanost, Brain Games in How It's Made. Za sprostitev pa serijo The Big Bang Theory, v kateri znanstveniki rešujejo zapletene odnose in domislice znanstvenega sveta.
Česa ne vemo o vašem področju, pa bi nas presenetilo?
Naša pričakovanja, čustva in spomini močno vplivajo na naše zaznavanje vonja in okusa.
