Radovednost in smisel za humor

Predstavite nam instrument, ki ga najpogosteje ali najraje uporabljate pri delu.

Kot programer pri raziskovanju dejansko uporabljam samo računalnik ter različne metode umetne inteligence, podatkovne analitike in fuzije podatkov. Seveda pa to poteka v programskem jeziku C++.

Kako bi povprečno razgledanemu v največ sto besedah razložili, kaj raziskujete?

Naše raziskave so usmerjene v algoritme lokacijske inteligence. Pri tem poskušamo z zlivanjem raznorodnih podatkov odkriti zakonitosti odnosov med gradniki najrazličnejših ekosistemov, bodisi znotraj posamezne celice bodisi na površju zemlje ali v vesolju. Tako odkrite zakonitosti pa izrabljamo za ustvarjanje njihovih digitalnih kopij oziroma tako imenovanih digitalnih dvojčkov. Slednje nam omogoča realnočasovno diagnosticiranje procesov znotraj ekosistemov ter prognostiko in optimizacijo njihovega nadaljnjega razvoja.

Zakaj imate radi znanost?

Ker je nadvse zabavna.

Kaj dobrega bi vaše delo lahko prineslo človeštvu?

Menim, da je v današnjem času pomembno predvsem pridobiti poglobljeno razumevanje soodvisnosti med družbeno, ekonomsko in okoljsko trajnostjo. V tem kontekstu upam, da bo naše raziskovanje pripomoglo k podatkovno podprtemu sprejemanju odločitev, ki bo temeljilo na merljivih dejstvih in ne zgolj na intuiciji posameznika.

Na spletu o sebi puščamo zelo veliko informacij

Kdaj ste vedeli, da boste znanstvenik?

Ko sem proti koncu študija spoznal, da raziskovanje ni služba, pač pa način življenja.

Kaj zanimivega poleg raziskovanja še počnete?

Tarokiram in jem.

Kaj je ključna lastnost dobrega znanstvenika?

Verjetno je res najpomembnejša radovednost. Vseeno pa nikakor ne gre brez trme, tekmovalnosti, kreativnosti in smisla za humor.

Katero bo najbolj prelomno odkritje ali spoznanje v znanosti, ki bo spremenilo tok zgodovine v času vašega življenja?

Če bi znal odgovoriti na to vprašanje, bi to tudi naredil.

Bi odpotovali na Mars, če bi se vam ponudila priložnost?

Ja, imam v načrtu.

Na kateri vir energije bi stavili za prihodnost?

Na nuklearno in sončno, pri čemer pa je zaradi nekonsistentne proizvodnje sončnih elektrarn ob tem ključno zagotoviti tudi fleksibilnost porabe.

S katerim znanstvenikom v vsej zgodovini človeštva bi šli na kavo?

S Heronom iz Aleksandrije, saj je bilo v požaru v Aleksandrijski knjižnici veliko njegovega dela na žalost izgubljenega. Ohranjeno delo pa vseeno nakazuje na izjemno zabavnega človeka, ki bi z izumom prvega parnega stroja lahko sprožil industrijsko revolucijo že pred skoraj 2000 leti. Njegov avtomat oziroma robot pa sam razumem kot prvo programabilno napravo v človeški zgodovini in, posledično, njega kot prvega programerja.

Ilustracija Heronovega motorja FOTO: Wikimedia

Katero knjigo, film, predavanje, spletno stran s področja znanosti priporočate bralcu?

Revijo Annals of Improbable Research in spletno stran Improbable Research (https://improbable.com/), v katerih pišejo o raziskavah, ki vas nasmejijo in ob katerih se hkrati zamislite.

Česa ne vemo o vašem področju, pa bi nas presenetilo?

Dejstvo, da je zaradi naključne odklonskosti zelo zahtevno predvidevati obnašanje posameznika, vendar pa je zelo enostavno predvideti obnašanje skupin posameznikov, kjer se njihova naključna odstopanja zlijejo v povprečje. Podobno je tudi v ekosistemih, podvrženih visoki stopnji naključja, težje dajati kratkoročne napovedi in lažje predvidevati dolgoročne trende. Z drugimi besedami, čeprav so kratkoročne napovedi vremena tu in tam netočne, so dolgoročne napovedi globalnega segrevanja vseeno zelo natančne.