Ravno prav težka vprašanja

Oddaja Male sive celice že 30 let spodbuja radovednost in utrjuje zavedanje, da je znanje dragoceno. V kvizu preverjajo znanje in veščine učencev zadnje triade osnovne šole. Dvaintrideset tekmovalnih šol iz osmih regij se preizkusi v znanju matematike, logike, poznavanju kulturne dediščine, športa, družbe, astronomije, kemije, biologije, tehnike, gospodinjstva, zgodovine, geografije, človeškega telesa, glasbe in v digitalnem razmišljanju.

»Z oddajo želimo mlade navdušiti nad znanostjo in znanjem. Njihovo radovednost spodbujamo s tem, da vseskozi iščemo zanje zanimive teme oziroma da pripravljamo vsebine na privlačen in poljuden način, kar včasih ni najlažja naloga,« je poudarila Maruša Prelesnik Zdešar, urednica oddaje.

Izzivov se ustvarjalci s široko podporo avtorjev vprašanj seveda ne ustrašijo. »Tako na primer odgovarjamo za vprašanja, kako delujejo semaforji, kako delujejo različne fizikalne sile, dodajamo vprašanja iz matematike, kemije … Posvetujemo se z avtorji vprašanj, gre za raziskovalce in pedagoge, ki tudi sicer sodelujejo z mladimi, da ustvarimo primerno stopnjo zahtevnosti, da ni ne pretežko ne prelahko. Pogosto gre za nadgradnjo snovi, o katerih se učijo v šoli, a hkrati dodajamo teme, ki jih mladi spremljajo v prostem času, kot sta popularna kultura in šport. V vsaki oddaji skušamo zajeti kar najširši nabor ved,« je še pojasnila.

O spominu: katere informacije si je vredno zapomniti in katere pozabiti

S tem dobijo vsi otroci priložnost, da se uvrstijo v tekmovalno trojico. »Ekipe izbirajo mentorice in mentorji v šolah. Na različnih predtekmovanjih iščejo otroke z različnimi znanji, tako denimo ekipo sestavljajo eden, ki obvlada naravoslovje, drugi, ki ve vse o športu, in tretji, ki so mu blizu humanistični predmeti.« Sodelovanje v oddaji je lahko za mlade zelo močna izkušnja, nenazadnje se zaradi tekmovalne naravnanosti oddaje spoprimejo s sprejemanjem zmag in porazov.

Današnjo mladino zaznamuje uporaba pametnega telefona in družbenih omrežij, čemur morajo slediti tudi ustvarjalci oddaje. FOTO: Adrian Pregelj

Kdaj pa kdaj se nekoliko starejši gledalci znajdemo v nerodnem položaju, ko ne poznamo odgovorov, medtem ko jih mladi stresajo iz rokava. »Iz oddaje v oddajo spoznavamo, kako široko razgledani so otroci. Pomembno nam je, da je oddaja zanimiva tudi za starejše najstnike ali odrasle, ki so morda oddajo gledali oziroma obiskovali osnovno šolo pred 20 ali 30 leti. Vseskozi iščemo ravnovesje, da je oddaja ustrezno zahtevna za najširše občinstvo.«

V 30 letih je nastalo več kot 750 oddaj, skupno okoli 3200 otrokom so postavili več kot 24.000 vprašanj. Prvo oddajo so na TV Slovenija sicer predvajali 26. oktobra 1994. Njen idejni oče in režiser je bil Njegoš Maravič, prvi voditelj pa legendarni dramski igralec Pavle Ravnohrib, ki jo je vodil kar 22 let.

Neposredna generacija Z zahteva drugačno obravnavo

Leta 2016 so oddajo celovito prenovili, nov koncept so pripravili v povezavi s pedagoško stroko in odzivi osnovnošolcev. Svet je danes bistveno drugačen kot pred tremi desetletji, današnjo mladino zaznamuje uporaba pametnega telefona in družbenih omrežij, čemur morajo slediti tudi ustvarjalci oddaje, se strinja urednica Malih sivih celic. »Televizija seveda ima svoje zakonitosti, a se skušamo prilagajati, da so razlage pripravljene hitro in dinamično, podobno kot posnetki, s katerimi se vsakodnevno srečujejo. Vsebine objavljamo tudi na omrežjih, priljubljenih med mladimi, in spletu. Želimo si, da bi jih mladi videli kot podaljšek šolskih predmetov, da bi našli dodatne razlage, ki bi jim pomagale pri učenju,« je poudarila.

»Na družbenih omrežjih algoritmi mladim ne ponujajo znanstvenih vsebin, toda ustvarjalci oddaje ugotavljamo, da mlade te teme zanimajo in so lahko zelo gledane tudi na tiktoku, če so seveda primerno predstavljene. Zmotno je razmišljanje, da mladih ne zanimajo resne znanstvene ali družbenopolitične teme. To zavedanje je seveda popotnica in izziv za naslednje desetletje, da se bomo novim generacijam znali približati na njim priljubljen način, hkrati pa ohranjati ustrezno kakovost.«