Raziskovanje »dobrih« virusov

David Dobnik sodeluje pri razvoju zdravil za bolezni, ki so še nedavno veljale za neozdravljive.
Fotografija: David Dobnik FOTO: osebni arhiv
Odpri galerijo
David Dobnik FOTO: osebni arhiv

Predstavite nam instrument, ki ga najpogosteje ali najraje uporabljate pri delu.

To je zagotovo moja glava, kjer nastajajo nove ideje in rešitve za različne probleme. Seveda pa danes delo ne bi bilo možno brez računalnikov, te med drugim uporabljamo za nadzor bolj specifičnih aparatov, ki nam omogočajo štetje molekul DNK ali RNK. Takšni aparati, ki omogočajo absolutno štetje nukleinskih kislin in s tem tudi virusov, so na voljo razmeroma kratek čas, dobro desetletje. Ker smo v našem laboratoriju to tehnologijo začeli uporabljati takoj, ko se je pojavila, smo jo dobro izkoristili za različne aplikacije, prav tako smo prvi na svetu razvili načine, kako takšno štetje opraviti za več tarč naenkrat.

Kako bi povprečno razgledanemu v največ sto besedah razložili, kaj raziskujete?

Največji del mojih raziskav je posvečen virusom, ki se uporabljajo za zdravljenje genskih bolezni. Trenutno razvijamo nove načine, kako čim bolj natančno pogledati, kaj je v virusnih delcih, saj nazadnje končajo v človeškem telesu, kamor ne želimo vnašati ničesar drugega kot želenega terapevtskega produkta. V zadnjih petih letih smo na tem področju za več farmacevtskih podjetij razvili teste in jim tudi pomagali pri razvoju njihovih produktov. Po drugi strani pa sodelujem pri raziskavah, kako iz kontaminiranih vod viruse odstraniti.

Kako na vaše raziskovanje vpliva koronavirus?

Na naše raziskovanje neposredno ne vpliva, posredno pa je vpliv najbolj opazen pri dobavljivosti nekaterega potrošnega materiala ter pri sestankih in kongresih, ki se večinoma odvijajo prek spleta. So se pa s pojavom novega koronavirusa odprle nove možnosti raziskav.

Zakaj imate radi znanost?

Znanost nam ponuja kar najbolj objektivne informacije in odgovore o delovanju okolja okoli nas. Znanstvenim informacijam lahko po mojem mnenju še najbolj zaupamo.

Kaj dobrega bi vaše delo lahko prineslo človeštvu?

Kljub majhnemu koščku, ki ga prispevamo v mozaik pri razvoju zdravil za gensko terapijo, sem zelo ponosen na naš prispevek. Z našim delom namreč pripomoremo pri razvoju zdravil za bolezni, ki so še nedavno veljale za neozdravljive.

Kdaj ste vedeli, da boste znanstvenik?

Že od malega sem bil bolj naravoslovno naravnan, ampak nisem imel nobenega posebnega kariernega načrta. Mogoče bi lahko rekel, da sem se prepustil toku in izkoristil priložnosti, ki so se mi ponudile.

Kaj zanimivega poleg raziskovanja še počnete?

Zelo rad potujem, in ker so se mi pred več kot dvajsetimi leti potovanja z letalom zdela zanimiva, sem se odločil za zbiranje vrečk za bruhanje – seveda praznih. Tu ne grem na količino, ampak na diverziteto, predvsem od različnih letalskih družb. V vseh teh letih se mi je z lastnih potovanj nabralo že kar lepo število teh vrečk. Z roko v roki s potovanji pa gre še moje zanimanje za fotografijo.

Kaj je ključna lastnost dobrega znanstvenika?

Gotovo radovednost in sposobnost razmišljanja zunaj okvirov, poleg tega pa mora biti še potrpežljiv in vztrajen.

Katero bo najbolj prelomno odkritje ali spoznanje v znanosti, ki bo spremenilo tok zgodovine v času vašega življenja?

Ena od prelomnih tehnologij je brez dvoma sposobnost spreminjanja genomov različnih organizmov. Naslednja stopnja, ki se je pa tudi že začela, bo umetno ustvarjanje povsem novih organizmov.

Bi odpotovali na Mars, če bi se vam ponudila priložnost?

Za zdaj je na Zemlji še veliko krajev, ki jih še nisem obiskal in so zagotovo bolj zanimivi za ogled. Mars je na fotografijah videti precej nezanimiv in dolgočasen, tako da na mojem seznamu krajev, ki bi jih rad obiskal, ni ravno visoko.

Na kateri vir energije bi stavili za prihodnost?

Glede na trenutne možnosti bi bila na prvem mestu jedrska energija. Menim pa, da je to smiselno kombinirati še s kakšno »zeleno« obliko, na primer sončno energijo.

S katerim znanstvenikom v vsej zgodovini človeštva bi šli na kavo?

Raje na čaj, ker kave ne pijem. Najraje s kom iz »našega« časa, da bi se lahko z njim pogovarjal o aktualnih temah, ki me zanimajo. To bi bil recimo Luk H. Vandenberghe, ki je razmeroma mlad veliko prispeval k razvoju virusnih vektorjev za gensko terapijo.

Katero knjigo, film, predavanje, spletno stran s področja znanosti priporočate bralcu?

Recimo knjigo The seven secrets of how to think like a rocket scientist, ki jo je spisal Jim Longuski. V njej zelo poljudno in tudi humorno predstavi, kako lahko običajni ljudje vsakodnevno razmišljajo kot znanstveniki.

Česa ne vemo o vašem področju, pa bi nas presenetilo?

Ker se ukvarjam z virusi in pri nas vsakodnevno delamo z vzorci, ki vsebujejo izredno velike količine virusnih delcev (tudi 1013 delcev na mililiter), bi omenil zanimivost, povezano s številom virusov na Zemlji. Če bi vse viruse (približno 1031), kolikor naj bi jih bilo skupno na Zemlji, postavili drugega ob drugega, bi se njihova veriga vila 100 milijonov svetlobnih let daleč.

Preberite še:

Komentarji: