Res ne gre brez zvez in poznanstev?

Lucija Dežan išče orodja za medsebojno razumevanje in raziskuje uporabo zvez in poznanstev pri iskanju zaposlitve med mladimi.
Fotografija: Lucija Dežan je doktorska študentka na oddelku za sociologijo FF UM. Danes lahko na zoomu poslušate njeno predavanje Mar res ne gre brez zvez in poznanstev?, o iskanju zaposlitve med mladimi. Na dogodek se prijavite na spletni strani eventbrite.com.
FOTO: Osebni arhiv
Odpri galerijo
Lucija Dežan je doktorska študentka na oddelku za sociologijo FF UM. Danes lahko na zoomu poslušate njeno predavanje Mar res ne gre brez zvez in poznanstev?, o iskanju zaposlitve med mladimi. Na dogodek se prijavite na spletni strani eventbrite.com. FOTO: Osebni arhiv

Predstavite nam instrument, ki ga najpogosteje ali najraje uporabljate pri delu.


Najljubši je diktafon, ki olajša snemanje intervjujev z zanimivimi predstavniki obrobnih ali manj obrobnih družbenih skupin. Pogosto uporabljam tudi programe za statistično analizo podatkov, kot pomagalo pri razumevanju, kako so družbeni pojavi medsebojno povezani. Laboratorij in neizčrpen vir raziskovalnega navdiha pa so tudi družbena omrežja.
 

FOTO: Eventrbrite
FOTO: Eventrbrite
Kako bi povprečno razgledanemu v največ sto besedah razložili, kaj raziskujete?


Zadnje leto se največ ukvarjam z vključevanjem priseljenih učencev v slovenske šole in sploh v družbo. S kolegi z inštituta poskušamo premakniti kriterije razumevanja »uspešne integracije« v smislu, da je posameznik vešč nacionalnega jezika, na polje splošne blaginje priseljenih otrok, na primer, da se doma počutijo varne, dosegajo visoke ocene, niso žrtve medvrstniškega nasilja. Prav tako me zanima uporaba zvez in poznanstev pri iskanju zaposlitve med mladimi. Predvsem preseganje ideje, da gre za nepošteno prakso, ampak da so priporočila zaposlovalcem lahko tudi gospodarsko funkcionalna praksa.
 

Kako na vaše raziskovanje vpliva koronavirus?


Terensko delo je oteženo, saj so šole in azilni domovi bolj previdni glede vstopa tretjih oseb, zaradi pouka na daljavo pa raziskovanje v šolah skoraj ni mogoče. Znanstvene konference in sestanki potekajo v virtualnih sobah, premo sorazmerno pa narašča število aplikacij, ki jih potrebujemo. Žal ne narašča naša kondicija za uporabo teh komunikacijskih kanalov.
 

Zakaj imate radi znanost?


Ker spodbuja proučevanje z različnih zornih kotov. Iskreno verjamem, da znanost, če se je lotevamo primerno, spodbuja strpnost in skromnost raziskovalca, hkrati pa razmišljanje zunaj okvirov. Razvoj znanosti nam je omogočil vrsto ugodnosti, ki so danes samoumevne, toda znanost je pogosto tudi sestavljanka brez navodil, zato v nas vzbuja celo paleto čustev.
 

Kaj dobrega bi vaše delo lahko prineslo človeštvu?


Mir na svetu (smeh). No, nekoliko manj velikopotezno, a nič manj pomembno, orodja za razumevanje, spoštovanje in negovanje kulturnih razlik med nami.
 

Kdaj ste vedeli, da boste znanstvenica?


Goreči grm je močneje spregovoril na magistrski stopnji, temelje pa so postavili dr. Miran Lavrič z mariborske univerze in dr. Ana Bračič, takrat zaposlena na univerzi v Oklahomi, ter četica nadobudnih kolegov z univerze.
 

Kaj zanimivega poleg raziskovanja še počnete?


Vse premalo. Igram se z algoritmi družbenih omrežij in sodelujem v nevladni organizaciji, ki organizira dejavnosti, s katerimi krepimo prookoljsko vedenje otrok in mladih.
 

Kaj je ključna lastnost dobrega znanstvenika?


Res temeljna je kritičnost, potem pa tudi natančnost, radovednost, odprtost in jeklena disciplina – najboljše raziskave so dokončane raziskave. Pa sproščenost, kajti zadeve niso pol tako resne, kot si domišljamo.
 

Katero bo najbolj prelomno odkritje ali spoznanje v znanosti, ki bo spremenilo tok zgodovine v času vašega življenja?


Izdelava časovnega stroja. Se lahko domislite česa, kar bi bolj spremenilo tok zgodovine? Manj prelomna, a nič manj pomembna bodo odkritja zdravil za vrsto bolezni, na primer sladkorno, čeprav sama navijam za čim prejšnji razvoj kapsule, ki bo spodbudila vključitev koncepta odrasti v nacionalne politike.
 

Bi odpotovali na Mars, če bi se vam ponudila priložnost?


Ne, življenje mi je postreglo z dovolj privilegiji za enega človeka.
 

Na kateri vir energije bi stavili za prihodnost?


Fuzijo. Prepričala so me občasna predavanja o njej, ki sem jih deležna od fizika v družini.
 

S katerim znanstvenikom v vsej zgodovini človeštva bi šli na kavo?


Z Almo Sodnik. Na slovenskih univerzah je Alma, poleg Angele Piskernik, skoraj vse, kar predstavlja vstop Kamale Harris v Belo hišo.
 

The hidden science of everything FOTO: Netflix
The hidden science of everything FOTO: Netflix
Katero knjigo, film, predavanje, spletno stran s področja znanosti priporočate bralcu?


Knjigo Razmišljanje, hitro in počasno Daniela Kahnemana. Film Paywall: The Business of Scholarship, pa tudi Netflixovo serijo Connected: The Hidden Science of Everything. Med pandemijo, ko so vzniknile številne znanstvene in psevdoznanstvene razlage, se moj razlagalni aparat naslanja na predavanje dr. Andraža Stožerja o razlikah med znanostjo in psevdoznanostjo. Spletna stran – če se le da, spodbujam slovensko, zato Metina lista, Kvarkadabra in Alternator.
 

Česa ne vemo o vašem področju, pa bi nas presenetilo?


Ljudje imamo težnjo, da pomoč iščemo med družinskimi člani in prijatelji, torej člani naših tesnih socialnih mrež, toda po nekaterih raziskavah bodo uporabne informacije in priložnosti za boljšo zaposlitev bolj verjetno prišle od nekdanjih sošolcev, sodelavcev, znancev iz društev in drugih članov ohlapnih socialnih mrež.

Preberite še:

Komentarji: