Spanje je pri ljudeh in drugih sesalcih aktiven proces, ki vključuje več faz, med katerimi sta najpomembnejši fazi REM, ko ljudje nezavedno premikamo oči, ter NREM. Raziskava znanstvenikov iz Brazilije je pokazala, da je aktivno spanje, podobno spanju REM, zelo verjetno značilno tudi za hobotnice.

V fazi NREM (ne-REM) so naši možgani slabo aktivni, medtem ko je aktivnost možganov v fazi REM zelo visoka, podobno, kot kadar smo budni. Kaj je funkcija posameznih faz spanja, še ne vemo natančno, najverjetneje pa ima faza REM vlogo pri učenju in t. i. konsolidaciji spominov – dolgotrajnem shranjevanju spominov, ko se naši možgani odločajo, kaj si bodo zapomnili in kaj lahko pozabimo.

Barvna predstava v spanju

Spanje z menjavami faz REM in NREM je znano pri vseh sesalcih in pticah, ne pa tudi pri drugih vretenčarjih, kot so plazilci, dvoživke in ribe. Nekatere raziskave sicer poročajo o občasnem pojavljanju faze, podobne spanju REM, pri nekaterih plazilcih, vendar to še ni dokončno potrjeno. Tako je mogoče sklepati, da se je ta način spanja razvil šele dokaj pozno med evolucijo.



Nova raziskava znanstvenikov iz Brazilije pa je dokaj nedvoumno pokazala, da je aktivno spanje, podobno spanju REM, zelo verjetno prisotno pri hobotnicah. To smo sicer domnevali že dlje časa, saj so raziskovalci ugotavljali, da hobotnice med spanjem spreminjajo barvo in premikajo lovke, kar kaže na aktivno spanje, vendar opazovanja niso spremljala, ali takrat res spijo ali so morda le v neaktivnem položaju, čakajoč na plen.
Zdaj so raziskovalci ugotovili, da se spreminjanje barve in premikanje lovk dejansko dogaja med trdnim spanjem, ko se hobotnice (podobno kot ljudje) ne odzivajo na zunanje dražljaje. Podobno kot pri ljudeh se tudi pri njih faze aktivnega in neaktivnega spanja izmenjujejo.


 

Tako drugačne, a hkrati podobne

Ne vemo še, ali je aktivna faza spanja pri hobotnicah dejansko podobna fazi REM pri ljudeh, je pa to povsem mogoče, saj gre za živali, ki imajo izjemno dobro razvit živčni sistem in so sposobne reševati številne zapletene probleme. To je izjemno zanimivo odkritje tudi zaradi tega, ker smo imeli zadnje skupne prednike s hobotnicami pred več kot 500 milijoni let. Če gre dejansko za podoben vzorec spanja, to kaže, da se mehanizem ni razvil zaradi skupnega prednika, temveč povsem neodvisno pri različnih vrstah.

To imenujemo konvergenčna evolucija – proces, ko se neka lastnost razvije neodvisno pri različnih vrstah, običajno zato, ker je izjemno uporabna oziroma koristna. En tak primer konvergenčne evolucije, ki povezuje sesalce in hobotnice, je sicer že znan. Naša očesa so namreč zgrajena precej podobno, kljub temu da smo evolucijsko tako narazen.
_______
Dr. Gregor Majdič je redni profesor za fiziologijo na Veterinarski fakulteti v Ljubljani.