S trkanjem delcev do zadnjega odgovora (VIDEO)
SuperKEKB je doslej bil najzmogljivejši pospeševalnik glede na število trkov na sekundo, poleg tega je njegova prednost izjemna natančnost meritev.
Odpri galerijo
Z ritualom Daruba so projektu zaželeli srečo. FOTO: Miha Pribošič
V Cukubi na Japonskem so slovesno proslavili prve trke v prenovljenem in nadgrajenem pospeševalniku delcev SuperKEKB. Naprava ima tudi povsem nove detektorje Belle2, v katerih je veliko slovenskega znanja. Pri eksperimentih že dlje časa sodelujeta in imata vodilne funkcije fizika Peter Križan in Boštjan Golob, vodja skupine za enega od detektorjev pa je Samo Korpar.
SuperKEKB je bil doslej najzmogljivejši pospeševalnik glede na število trkov na sekundo, poleg tega je njegova prednost izjemna natančnost meritev. Z nadgradnjo bo pospeševalnik 40-krat zmogljivejši in še bolj natančen, zato fiziki, tudi slovenski, v prihodnjih letih upravičeno upajo na preboj v fiziki delcev. Cilj je nič več in nič manj kot pojasniti, zakaj sploh obstajamo oziroma zakaj je v vesolju po velikem poku ostala samo snov, antisnov pa je izginila. Zdaj veljavni standardni model tega ne pojasnjuje zadovoljivo. Drugi izziv raziskovalcev bo iskanje novih osnovnih gradnikov vesolja, saj standardni model, čeprav je zelo natančno orodje za opazovanje znanega vesolja, ne pojasnjuje, iz česa je sestavljenega kar 95 odstotkov vesolja.
Na slovesnosti se je zbralo veliko uglednih imen svetovne znanosti, vodje drugih pospeševalnikov po svetu in predstavniki japonske vlade, udeležila pa sta se je tudi slovenska veleposlanica na Japonskem Simona Leskovar ter direktor agencije za raziskovalno dejavnost József Györkös. Slovenski denarni prispevek k detektorju delcev je ovrednoten na približno milijon evrov.
SuperKEKB je bil doslej najzmogljivejši pospeševalnik glede na število trkov na sekundo, poleg tega je njegova prednost izjemna natančnost meritev. Z nadgradnjo bo pospeševalnik 40-krat zmogljivejši in še bolj natančen, zato fiziki, tudi slovenski, v prihodnjih letih upravičeno upajo na preboj v fiziki delcev. Cilj je nič več in nič manj kot pojasniti, zakaj sploh obstajamo oziroma zakaj je v vesolju po velikem poku ostala samo snov, antisnov pa je izginila. Zdaj veljavni standardni model tega ne pojasnjuje zadovoljivo. Drugi izziv raziskovalcev bo iskanje novih osnovnih gradnikov vesolja, saj standardni model, čeprav je zelo natančno orodje za opazovanje znanega vesolja, ne pojasnjuje, iz česa je sestavljenega kar 95 odstotkov vesolja.
Na slovesnosti se je zbralo veliko uglednih imen svetovne znanosti, vodje drugih pospeševalnikov po svetu in predstavniki japonske vlade, udeležila pa sta se je tudi slovenska veleposlanica na Japonskem Simona Leskovar ter direktor agencije za raziskovalno dejavnost József Györkös. Slovenski denarni prispevek k detektorju delcev je ovrednoten na približno milijon evrov.
