Slim čaka na sončne žarke
Japonska je prejšnji teden postala peta država, ki je mehko pristala na Luni. Pristajalnik Slim, podkrepljen z napredno tehnologijo, je pristal na nekaj metrov natančno na pobočju kraterja Shioli. Zaradi okvare pa solarne celice niso črpale energije in tri ure po zgodovinskem pristanku so pristajalnik ugasnili. Pri vesoljski agenciji dežele vzhajajočega sonca upajo, da ga bodo morda lahko obudili, če bo sonce posijalo na pravo mesto.
Pri Jaxi so pojasnili, da so bili solarni paneli obrnjeni proti zahodu, stran od Sonca, zato niso generirali elektrike. Inženirji držijo pesti, da bi se lahko situacija obrnila, ko se bodo spreminjale svetlobne razmere na površju Lune.
Minuli petek popoldne so Japonci proslavljali, ko je Slim srečno pristal in nato dve uri kasneje iz naročja na sivo pustinjo spustil še dva roverčka, Leva 1 in 2. A ker se baterije niso polnile, so sprejeli odločitev, da pristajalnik ugasnejo. »Baterijo smo izklopili, ko je v njej ostalo še 12 odstotkov energije, saj imamo tako možnost, da bi pristajalnik znova zagnali,« so pojasnili pri Jaxi. Pristajanje v kraterju Shioli, ki je streljaj južneje od ekvatorja, so tempirali na začetek lunarnega dneva. Tako imajo na voljo 14 zemeljskih dni, kolikor traja dan na Luni, toliko časa in upanja, da bodo sončni žarki pravilno obsvetili panele. To naj bi se zgodilo, ko bo na Luni poldne in se bo nato dan prevesil v popoldan in večer (ko bo svetloba padala na površje z zahodne strani). Sonce bo na Luni zašlo 31. januarja.
Slim naj bi uspešno pristal na sto metrov natančno, njegovi predhodniki so cilj pristanka »zgrešili« tudi za nekaj kilometrov. Kako dobro je šlo Slimu, bodo pri Jaxi na tiskovni konferenci razložili jutri. Dvestokilogramsko vesoljsko plovilo je opremljeno z navigacijsko tehnologijo, ki se opira na računalniški vid. Ob preletih je sonda snemala površje in posnetke primerjala s prednaloženimi zemljevidi. Prav tako še ni povsem jasno, ali je Slim pristal po načrtovanem dvostopenjskem postopku. Druga plovila so iskala kar najbolj ravno površje, za Slim pa so namenoma izbrali pobočje, ki naj bi se ga, namesto da bi v prvo pristal na vseh štirih nogah, najprej dotaknil z eno nogo, nato pa naj bi se prevrnil in stabiliziral. Morda se je nekoliko preveč prekucnil in zato solarni paneli niso bili pravilno obrnjeni.
V nekaj kratkih urah so pri Jaxi sicer zbrali precej podatkov in tudi fotografij površja. Četudi ga bodo v naslednjih dneh obudili, ni jasno, ali bodo še lahko zagnali znanstvene instrumente. Če jim bo uspelo, bodo s kamero skušali odkriti olivin ter ga analizirali in nato podatke primerjali s podatki o olivinu na Zemlji. Tako bodo dodatno skušali potrditi teorijo, da sta bila Luna in Zemlja pred milijardami let isto telo. Po trenutno najbolj sprejeti teoriji naj bi Luna nastala pri trku Zemlje in planetoida, velikega kot Mars. Slim je z Zemlje poletel 6. septembra lani. Do Lune je potoval 110 dni in 25. decembra se je utiril v orbito. Daljša pot je omogočala, da so prihranili pri gorivu in pristajalnik opremili z več znanstvenimi instrumenti.
Pristanek je velik uspeh za Azijo – pred Japonsko sta na Luni pristali Kitajska in Indija. Kitajska bo letos poskušala preseči lastne dosežke, ko bo maja proti nam nevidni strani Lune poslala povratno odpravo, da bi od tam prvič v zgodovini človeštvo pridobilo vzorce.
