Dobro jutro!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
Znanoteh

Slovenski teleskop potuje v Atacamo

Gre za projekt Univerze v Novi Gorici in revije Spika. Teleskop pa bodo krmilili na daljavo.
Študenti bodo južno nebo lahko opazovali v realnem času.<br />
FOTO: Matej Mihelčič/Spika
Študenti bodo južno nebo lahko opazovali v realnem času.<br /> FOTO: Matej Mihelčič/Spika
11. 3. 2021 | 06:00
5:31
»Zelo smo veseli, da bo naš teleskop končno odpotoval v Čile, in upamo, da bomo s študenti še v tem študijskem letu opravili prva opazovanja,« pove dr. Andreja Gomboc, strokovna vodja projekta slovenskega teleskopa GoChile. Ekipa izobraževalnega, nekomercialnega projekta, ki ga vodita Univerza v Novi Gorici in astronomska revija Spika, je transport teleskopa v zibelko astronomskih opazovanj načrtovala že lani, a ji je načrte prekrižala epidemija. Zdaj bo iz Slovenije odletel jutri.

Teleskop so v tem času dodobra preizkusili, dodali kamere in z njim iz Slovenije posneli nekaj odličnih astrofotografij. Zanj so razvili še programsko opremo, saj bo deloval avtomatično na daljavo, pojasni Matej Mihelčič, tehnični vodja projekta. Veliko sestavnih delov in programske opreme je plod lastnega dela, na pomoč pa so priskočili tudi nekateri sponzorji z materialnimi donacijami. Država za projekt ni prispevala.



Teleskop bo stal na območju observatorija El Sauce na jugu puščave Atacama, na nadmorski višini 1560 metrov, kjer so odlične razmere za opazovanje. V bližini stojijo nekateri najboljši teleskopi na svetu; okoli 20 kilometrov stran sta ameriška teleskopa Gemini South in observatorij Vere Rubin, pri katerem sodeluje tudi novogoriška univerza.


Odlične razmere za opazovanje


V puščavi je okoli 300 jasnih noči na leto, opazovalne razmere so zaradi izredno stabilnega in čistega ozračja in nizke zračne vlažnosti vrhunske, nebo pa še ni svetlobno onesnaženo. »To nam daje veliko opazovalnega časa. Poleg tega bomo dobili pogled na celotno južno poloblo neba, na nebesne objekte, ki iz Evrope niso vidni, med drugimi pa je od tam bolje vidno središče naše galaksije. Namen projekta je predvsem, da študenti dobijo praktične izkušnje, se naučijo uporabljati moderen, računalniško voden teleskop,« razloži profesorica astrofizike.

Kraj, kjer bo stal teleskop GoChile. FOTO: Obstech
Kraj, kjer bo stal teleskop GoChile. FOTO: Obstech


Študentska opazovanja so do zdaj opravljali s teleskopi v Sloveniji, kjer je jasnih noči precej manj in nebo svetlobno onesnaženo. Glavne znanstvene raziskave Center za astrofiziko in kozmologijo na Univerzi v Novi Gorici izvaja na večjih zemeljskih in orbitalnih observatorijih. »Velika prednost je, da bodo z GoChile študenti lahko pridobili tudi raziskovalne izkušnje, se naučili načrtovati lastne raziskovalne projekte, jih ob strokovni podpori izvesti ter nato obdelati in analizirati zbrane podatke,« doda Andreja Gomboc.

Ena od prednosti je tudi časovna razlika, saj bodo lahko študenti in dijaki dopoldne v realnem času opazovali nočno nebo. »Predvsem si želim, da bi imeli lastne predloge, kaj bi opazovali. Običajno so projekti že vnaprej zastavljeni, večkrat preverjeni, da so izvedljivi, študenti le sledijo navodilom in potem spišejo poročila. Pri projektu GoChile pa upamo, da bodo imeli svoje, tudi drzne ideje, za katere, kot pri znanstvenih raziskavah nasploh, ni vedno nujno, da pripeljejo do želenega rezultata, a se ob tem vedno veliko naučijo,« pojasni profesorica.


Tehnične lastnosti teleskopa


Teleskop ima dve optični cevi. Manjša – 72-milimetrski f/5,6 refraktor – je namenjena širokokotnemu raziskovanju vesolja, predvsem fotografiranju objektov, ki zavzemajo večja območja neba, kot so meglice in razsute kopice. Z večjo, 400-milimetrsko optično cevjo z zaslonko f/6,5 pa bodo podrobneje raziskovali galaksije, meglice, zvezdne kopice in zvezde.

»Čeprav teleskop ni med največjimi, lahko na tako dobri lokaciji opazujemo tudi časovno občutljive dogodke. Včasih je namreč bolj kot velikost pomembna odzivna hitrost. Predvidevam, da bomo med drugim lahko opazovali svetle zasije izbruhov sevanja gama, supernove, raztrganja zvezd v bližini črnih lukenj, pa tudi kakšen tranzit eksoplaneta pred svojo zvezdo,« našteje dr. Gomboc. Pri supernovah, denimo, je pomembno, da jih opazujemo dlje časa in posnamemo celotno svetlobno krivuljo, in to je mogoče le na krajih z jasnim in stabilnim vremenom.

Sorodni članki

Hvala, ker berete Delo že 65 let.

Berite Delo 3 mesece za ceno enega.

NAROČITE  

Obstoječi naročnik?Prijavite se

Komentarji

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine