Stari dobri Hubble se ne preda
Dober mesec po okvari so zagnali instrumente in poslal je že nove posnetke.
Odpri galerijo
S to fotografijo se je Hubble vrnil med žive. Na levi je prikazana interakcija med dvema galaksijama, na desni je ogromna spiralna galaksija z nenavadno podaljšanimi spiralnimi kraki. FOTO: Nasa, Esa, STSCI
Dober mesec je znameniti vesoljski teleskop Hubble le nemo krožil okoli Zemlje. Okvara računalnika je ugasnila njegove znanstvene instrumente. Inženirji, ki ga po upokojitvi raketoplanov ne morejo popraviti na kraju samem, so mrzlično iskali napako in poskušali zagnati pomožni sistem. Uspelo jim je, se je pa pri tem marsikdo spet vprašal, koliko moči še ima ostareli teleskop.
»Navdušen sem, da ima Hubble pogled znova usmerjen v vesolje in lovi prizore, ki nas vznemirjajo in navdušujejo že desetletja,« je poudaril administrator Nase Bill Nelson. »To je trenutek za slavje, saj je trud ekipe omogočil, da bo tudi v 32. letu delovanja nadaljeval raziskovanje,« je še povedal. Hubble, ki kroži 547 kilometrov nad Zemljo, je namreč po vnovičnem zagonu konec minulega tedna že poslal nove fotografije galaksij na južnem nebu, ki jih je posnel v programu Julianne Delcanton z univerze v Washingtonu. Na posnetku sta galaksiji, ki se prepletata.
Opazovanja so se ustavila 13. junija, ko glavni računalnik ni dobil signala od računalnika za znanstvene instrumente. Ti so se ponastavili v varni način. Hubblova ekipa se je nemudoma lotila raziskovanja problema. Ta bi bil lahko usoden, se zavedajo tudi pri Nasi. Teleskop so v orbito poslali 24. aprila 1990, gradili so ga torej v 80. letih. Kot so pojasnili pri ameriški vesoljski agenciji, so na pomoč priskočili upokojeni inženirji, ki so drobovje teleskopa videli v živo. Preverili so kar nekaj sistemov, ki so jih sumili kot krivce za okvaro, na koncu so prišli do enote za nadzor napajanja računalnika za znanstvene instrumente.
Postopek zagona pomožnih sistemov je bil mukotrpen, saj so morali med drugim ugasniti celo glavni računalnik, pri tako stari opremi pa gre lahko marsikaj po zlu. Petnajstega julija jim je končno uspelo zagnati pomožno enoto in dva dni kasneje je Hubble povsem oživel. Podobno popravilo je teleskop že doživel leta 2008, ko se je pokvaril drug del enote za nadzor znanstvenih instrumentov, leta 2009, na zadnji servisni odpravi, so zamenjali celotno enoto in s tem močno podaljšali njegovo življenjsko dobo.
Verjetno noben drug projekt ni prinesel toliko pomembnih prispevkov na tako različnih področjih astronomije, kot jih je vesoljski teleskop Hubble. Med drugim je pomagal odkriti temno snov in temno energijo, oddaljene galaksije, izmeril je velikost in starost vesolja. S čudovitimi fotografijami pa ima tudi velik posredni vpliv na astronomijo, saj z njimi navdušuje in buri domišljijo splošne javnosti.
Koliko časa mu še preostane, ni mogoče napovedati, poznavalci menijo, da morda nekaj let. K sreči pa oktobra v vesolje končno potuje tudi njegov naslednik, to je Webbov teleskop. Teleskopa sta sicer precej različna, toda astronomi pričakujejo, da bo Webb prinesel revolucijo na to področje, podobno kot jo je Hubble. Ta deluje v vidni in bližnji infrardeči svetlobi in je parkiran v orbiti nad Zemljo, medtem ko bo Webb s 6,5-metrskim zrcalom vesolje videl v infrardeči svetlobi, nameščen pa bo daleč za Luninim tirom okrog Zemlje, v Lagrangeevi točki L2, ki je posebej primerna za vesoljske observatorije. Z Webbom bodo pogledali še globlje v vesolje.
»Navdušen sem, da ima Hubble pogled znova usmerjen v vesolje in lovi prizore, ki nas vznemirjajo in navdušujejo že desetletja,« je poudaril administrator Nase Bill Nelson. »To je trenutek za slavje, saj je trud ekipe omogočil, da bo tudi v 32. letu delovanja nadaljeval raziskovanje,« je še povedal. Hubble, ki kroži 547 kilometrov nad Zemljo, je namreč po vnovičnem zagonu konec minulega tedna že poslal nove fotografije galaksij na južnem nebu, ki jih je posnel v programu Julianne Delcanton z univerze v Washingtonu. Na posnetku sta galaksiji, ki se prepletata.
Ustavljen od 13. junija
Opazovanja so se ustavila 13. junija, ko glavni računalnik ni dobil signala od računalnika za znanstvene instrumente. Ti so se ponastavili v varni način. Hubblova ekipa se je nemudoma lotila raziskovanja problema. Ta bi bil lahko usoden, se zavedajo tudi pri Nasi. Teleskop so v orbito poslali 24. aprila 1990, gradili so ga torej v 80. letih. Kot so pojasnili pri ameriški vesoljski agenciji, so na pomoč priskočili upokojeni inženirji, ki so drobovje teleskopa videli v živo. Preverili so kar nekaj sistemov, ki so jih sumili kot krivce za okvaro, na koncu so prišli do enote za nadzor napajanja računalnika za znanstvene instrumente.
V obdobju delovanja raketoplanov so teleskop servisirali v orbiti. FOTO: Nasa
Postopek zagona pomožnih sistemov je bil mukotrpen, saj so morali med drugim ugasniti celo glavni računalnik, pri tako stari opremi pa gre lahko marsikaj po zlu. Petnajstega julija jim je končno uspelo zagnati pomožno enoto in dva dni kasneje je Hubble povsem oživel. Podobno popravilo je teleskop že doživel leta 2008, ko se je pokvaril drug del enote za nadzor znanstvenih instrumentov, leta 2009, na zadnji servisni odpravi, so zamenjali celotno enoto in s tem močno podaljšali njegovo življenjsko dobo.
Prihaja Webb
Verjetno noben drug projekt ni prinesel toliko pomembnih prispevkov na tako različnih področjih astronomije, kot jih je vesoljski teleskop Hubble. Med drugim je pomagal odkriti temno snov in temno energijo, oddaljene galaksije, izmeril je velikost in starost vesolja. S čudovitimi fotografijami pa ima tudi velik posredni vpliv na astronomijo, saj z njimi navdušuje in buri domišljijo splošne javnosti.
Koliko časa mu še preostane, ni mogoče napovedati, poznavalci menijo, da morda nekaj let. K sreči pa oktobra v vesolje končno potuje tudi njegov naslednik, to je Webbov teleskop. Teleskopa sta sicer precej različna, toda astronomi pričakujejo, da bo Webb prinesel revolucijo na to področje, podobno kot jo je Hubble. Ta deluje v vidni in bližnji infrardeči svetlobi in je parkiran v orbiti nad Zemljo, medtem ko bo Webb s 6,5-metrskim zrcalom vesolje videl v infrardeči svetlobi, nameščen pa bo daleč za Luninim tirom okrog Zemlje, v Lagrangeevi točki L2, ki je posebej primerna za vesoljske observatorije. Z Webbom bodo pogledali še globlje v vesolje.
