Stoletnik z diplomo številka 16

Na Fakulteti za strojništvo so ob stoletnici Univerze gostili stoletnika, ki je diplomiral pred 70. leti.
Fotografija: Dr. Franca Gorogranca jev uvodnem nagovoru pozdravil dekan prof. dr. Mitjan Kalin, njegovo življenjsko pot je predstavil prof. Tomaž Pepelnjak, predavanje iz področja, ki ga je raziskoval Gorogranc, pa je podal prof. dr. Mathias Liewald.  Foto Željko Stevanić
Odpri galerijo
Dr. Franca Gorogranca jev uvodnem nagovoru pozdravil dekan prof. dr. Mitjan Kalin, njegovo življenjsko pot je predstavil prof. Tomaž Pepelnjak, predavanje iz področja, ki ga je raziskoval Gorogranc, pa je podal prof. dr. Mathias Liewald.  Foto Željko Stevanić

Ni pogosto priložnost da visokošolska inštitucija gosti »diplomanta s številko 16«, a tokrat se je zgodilo prav to: Fakulteto za strojništvo na Aškerčevi 6 v Ljubljani je obiskal njen nekdanji ugledni profesor Franc Gologranc, ki v tem času združuje dva zanimiva jubileja; častitljivo rojstno obletnico si deli z Univerzo v Ljubljani, v kratkem pa bo minilo tudi 70 let od njegove diplome, pridobljene na takratni Tehniški fakulteti v Ljubljani.

Dolgoletni profesor Fakultete za strojništvo prof. dr. Franc Gologranc, ki je na slovesnosti po dolgem času spet »izza katedra«, obujal spomine na svoje pedagoške, raziskovalne in publicistične strokovne aktivnosti, se je rodil leta 1920 v Slovenskih Konjicah. Po maturi se je vpisal na tehniško fakulteto v Ljubljani, kjer je februarja 1950 – po šestletni prekinitvi študija zaradi vojne – diplomiral za strojnega inženirja.
 

Od leve proti desni: prof. dr. Mitjan Kalin, dekan Fakultete za strojništvo, Darko Švetak, tehnični sodelavec v laboratoriju za preoblikovanje v času, ko ga je vodil prof. Gologranc, prof. dr. Franc Gologranc ter prof. dr. Tomaž Pepelnjak, trenutni Vodja
Od leve proti desni: prof. dr. Mitjan Kalin, dekan Fakultete za strojništvo, Darko Švetak, tehnični sodelavec v laboratoriju za preoblikovanje v času, ko ga je vodil prof. Gologranc, prof. dr. Franc Gologranc ter prof. dr. Tomaž Pepelnjak, trenutni Vodja
Področje obdelovalnih strojev


Sprva je bil konstruktor v projektivnem biroju Ministrstva za težko industrijo, v letu 1952 pa je bil imenovan za asistenta na inštitutu za mehansko tehnologijo Fakultete za strojništvo v Ljubljani. V letih 1952 do 1958 je bil dalj časa na podiplomskem študiju in specializaciji v Nemčiji.

Do leta 1960 je bilo strokovno in pedagoško delo Gologranca usmerjeno v širše področje mehanske tehnologije in obdelovalnih strojev. Leta 1961 se je habilitiral za docenta za tehniko preoblikovanja in teorijo plastičnega preoblikovanja – takrat novi tehnološki disciplini na Fakulteti za strojništvo. V razdobju 1967-74 je občasno deloval kot znanstveni sodelavec na inštitutu za preoblikovalno tehniko Univerze v Stuttgartu, kjer je leta 1975 tudi doktoriral.

Redni profesor na Fakulteti za strojništvo v Ljubljani je postal leta 1982. Tri desetletja je predaval tako na Fakulteti za strojništvo v Ljubljani kot tudi v njenih dislociranih centrih po Sloveniji. Do upokojitve je bil mentor 7. modula in mentor prek sto diplomantom dodiplomskega in podiplomskega študija strojništva.
 

Prof. dr. Franc Gorogranc Foto Zeljko Stevanić
Prof. dr. Franc Gorogranc Foto Zeljko Stevanić
Objave in učbeniki


Leta 1968 je ustanovil Laboratorij za preoblikovanje, v katerem so kmalu zatem stekle prve sistematične raziskave hladnega masivnega preoblikovanja jekel. Znanstveno raziskovalno delo je pozneje razširil še na področje identifikacije preoblikovalnosti tanke pločevine ter razvoj računalniško podprte strojne opreme za ugotavljanje preoblikovalnih karakteristik.

Franc Gologranc je bil nosilec številnih raziskovalnih nalog, sodeloval je tudi pri mnogih aplikativnih razvojnih nalogah za industrijo. Doma in v tujini je objavil 50 samostojnih člankov in razprav ter napisal 4 fakultetne učbenike in eno monografijo v tujini.

Učbenik Tehnika preoblikovanja, napisan že leta 1963, je doživel 2. izdajo v Mariboru, večkrat ponatisnjen pa je bil tudi njegov učbenik Uvod v preoblikovanje iz leta 1978. Prva knjiga večdelne monografije Preoblikovanje, ki obravnava teoretične osnove, je izšla leta 1991, leta 1999 pa je napisal še 2. del omenjene monografije v katerem obravnava preoblikovanje masivnih surovcev.

Komentarji: