Hreščeča vožnja po Marsu in izbrano vzletišče

Rover Perseverance je na Marsu en mesec. V tem času je posnel izjemne fotografije površja in že postregel z zanimivimi analizami kamnin.
Fotografija: Rover Perseverance je zdaj posnel, kako je slišati trenje koles s peščeno podlago na Marsu. FOTO: NASA/JPL-Caltech 
Odpri galerijo
Rover Perseverance je zdaj posnel, kako je slišati trenje koles s peščeno podlago na Marsu. FOTO: NASA/JPL-Caltech 

Prvi mesec na Marsu je Nasin rover Perseverance (Vztrajnost) preživel zelo delavno. Posnel je že več kot deset tisoč fotografij okolice in sebe, z vrhunskimi instrumenti se je lotil geološke analize kamnin, prevozil je nekaj deset metrov in našel ustrezno mesto za izpust svojega sopotnika helikopterja Ingenuity (Iznajdljivost). Posnel je šumenje vetra, lastnih kovinskih koles in vrtinec prahu.

Znanstvena ekipa je že ugotovila, da so nekatere kamnine po sestavi podobne vulkanskim kamninam na Zemlji in da sta erozijo nekaterih kamnov povzročila veter in voda. Znakov, da se je v jezeru v kraterju Jezero razvilo tudi mikrobno življenje, pa za zdaj rover še ni odkril. A treba je dodati, da Perseverance še ni zagnal celotnega arzenala instrumentov, senzorjev in kamer.

Roverjeva ekipa je predvidela, da se bo v prihodnjih mesecih šestkolesnik zapeljal do roba nekdanje rečne delte, kjer je pred milijardami let voda puščala nanose, ki bi bili lahko zibelka za mikrobno življenje. Na poti do tja bo moral obvoziti peščene sipine, ki jih vozilo kljub kolesom s posebnim profilom, primernim za Mars, ne more premagati.

Kolesa so kovinska, in kot pravi inženirka pri Nasinem laboratoriju za reaktivni pogon JPL Vandi Verma, je vožnja po Marsu precej glasna, kar lahko slišite v naslednjih posnetkih.

Celotni 16-minutni posnetek


Skrajšani posnetek najbolj zanimivih zvokov (gre za izseke iz originalnega posnetka na intervalih 0.20–0.45, 6.40–7.10 in 14.30–15.00)


Več kot 16 minut dolg posnetek 27,3 metra dolge vožnje (da, rover se po površju premika zelo počasi) je ujel mikrofon, ki je bil prvenstveno namenjen snemanju pristajanja. Na zgodovinski 18. februar je programska napaka onemogočila, da bi posneli zvoke pristajanja. Čeprav ni bil predviden za delovanje na površju, ga inženirji s pridom uporabljajo, da si lahko še nekoliko bolj slikovito predstavljajo sosednji planet.

»Če bi takšne zvoke slišal v avtomobilu, bi ustavil in poklical vlečno službo. A če pomisliš, kaj pravzaprav poslušaš in kje je posnetek nastal, povsem ustreza pričakovanjem,« je posnetek komentiral Dave Gruel, ki je bil zadolžen za pristajalne kamere in mikrofone.

Inženirje je na posnetku sicer nekoliko zmotil praskajoči hrup. Ne vedo namreč, ali ga povzročajo kakšne elektromagnetne motnje v elektroniki ali pa so posledica trenja med kolesi in površjem.

To je nov posnetek v zbirki različnih zvokov z Marsa. Pred kratkim je posnel veter in lastni laser na instrumentu supercam, s katerim je preučeval strukturo in sestavo kamnov, poimenovanih Máaz in Yeegho (gre za imena, vzeta iz besed v jeziku prvotnih prebivalcev Amerike). Laserski žarki so tako vroči, da uparijo točko na kamnu in iz tega senzorji zaznajo kemično sestavo.

Kamen Máaz od blizu. FOTO: NASA/JPL-Caltech/LANL/CNES/CNRS 
Kamen Máaz od blizu. FOTO: NASA/JPL-Caltech/LANL/CNES/CNRS 


V kamnu Yeegho (v prevodu marljiv) so našli minerale, v katerih so vodne molekule, kar je za območje z usedlinami pričakovano. Máaz (v jeziku staroselcev Navajo pomeni Mars) pa se je izkazal za kamen, podoben magmatski kamnini balzat na Zemlji.

Máaz v jeziku plemena Navajo pomeni Mars. FOTO: NASA/JPL-Caltech Foto Nasa/jpl-caltech
Máaz v jeziku plemena Navajo pomeni Mars. FOTO: NASA/JPL-Caltech Foto Nasa/jpl-caltech


Veter:


Laser:




Številne skale je v milijardah let preoblikoval tudi veter, med drugimi je rover posnel to črno skalo, ki je podobna pristaniškim privezom.

Za nenavadno obliko skale je poskrbel veter, ki je skalo brusil več milijard let. FOTO: NASA/JPL-Caltech/MSSS/ASU/AFP
Za nenavadno obliko skale je poskrbel veter, ki je skalo brusil več milijard let. FOTO: NASA/JPL-Caltech/MSSS/ASU/AFP


Njegove kamere so ujele tudi peščeni vrtinec, ki je pogost pojav na Marsu.


Izbrali primerno vzletišče


Perseverance je v zadnjih dneh tudi iskal primerno ravno mesto za vzletišče slaba dva kilograma težkega helikopterja, ki je trenutno še pritrjen na podvozje. Ekipa izdeluje načrt izpusta helikopterja z lastnimi solarnimi celicami in baterijo, ki bo imel 30 solov ali marsovskih dni (31 zemeljskih dni), da pokaže, kaj zna. Poskusili bodo opraviti pet kratkih poletov. Helikopter je opremljen s kamerami, saj si vsi želimo videti prvi polet plovila na drugem planetu (če bo ta seveda uspel – največja težava je tanko ozračje). 

image_alt
Lep pozdrav z Marsa


In ko bo Pereseverance oddal svojega sopotnika, se bo začela njegova prava misija, ki bo zagotovo zelo bogato predstavljena, saj jo bo rover popisoval z 19 kamerami in dvema mikrofonoma. Verjetno bo že na poti do delte prvič zavrtal v površje in pobral vzorec. V dveh letih bo napolnil okoli 30 cevk, ki jih bodo nato v prihodnjih misijah spraviti na Zemljo, vendar se to ne bo zgodilo pred letom 2031.

image_alt
Je (bilo) na Marsu življenje? Odgovor bo iskal rover

Preberite še:

Komentarji: