Uspešni prižig motorjev mogočne rakete
Tokrat so motorji dobro delovali več kot osem minut.
Odpri galerijo
Prižig motorjev SLS FOTO: Robert Markowitz/Nasa/AFP
Največja raketa, kar jih je kdaj zgradila Nasa, je uspešno prižgala svoje štiri motorje RS-25 za osem minut in 19 sekund. Uspešno testiranje motorjev osrednje stopnje rakete SLS ali vesoljskega izstrelitvenega sistema v Nasinem centru Stennis je eden izmed ključnih korakov do odprave Artemis 1, ko bodo z raketo na polet okoli Lune in nazaj na Zemljo poslali kapsulo orion, v kateri pa še ne bo posadke. Vse to bo tlakovalo pot, da se ameriški astronavti znova vrnejo na Luno. Želja je, da bi se to zgodilo leta 2024, a zelo verjetno je, da se bo uresničitev premaknila za kakšno leto.
Analize podatkov testiranja bodo pokazale, ali je osrednja stopnja rakete že pripravljena na polet. »SLS je neverjeten podvig inženirstva in je edina raketa, sposobna nove generacije ameriških odprav, ki bodo na Luno popeljale prvo žensko,« je poudaril v. d. direktorja Nase Steve Jurczyk.
Test prižiga motorjev je Nasa pripravila že 16. januarja, a so se takrat motorji prižgali za le eno minuto. Analize so pokazale, da k sreči ni šlo za napako v strojni opremi, ampak da so bili testni parametri namerno spisani tako, da je bila dosežena največja stopnja varnosti. Zdaj so želeli, da motorji gorijo vsaj štiri minute, da dobijo potrebne podatke, a so goreli polnih osem minut, kolikor bi sicer raketa potrebovala na pravem poletu proti Luni. RS-25 je za Naso in Boeing, ki je glavni podizvajalec pri gradnji rakete, sestavilo kalifornijsko podjetje Aerojet Rocketdyne, motorji so skoraj enaki kot motorji raketoplanov.
Med testiranjem so lahko opazovali premikanje motorjev, ki so jih celo pognali nekoliko čez rob. Dva rezervoarja za gorivo lahko držita 2,6 milijona litrov superohlajenega tekočega vodika in kisika. Ko se tekočini, ohlajeni na več kot 200 stopinj pod ničlo, združita, nastane ognjeni izpust z več kot 3300 stopinjami Celzija.
Osrednjo stopnjo bodo zdaj obnovili in jo poslali v Kennedyjev vesoljski center na Floridi, kjer ji bodo dodali potisni stranski raketi in druge dele, vključno s kapsulo orion.
Analize podatkov testiranja bodo pokazale, ali je osrednja stopnja rakete že pripravljena na polet. »SLS je neverjeten podvig inženirstva in je edina raketa, sposobna nove generacije ameriških odprav, ki bodo na Luno popeljale prvo žensko,« je poudaril v. d. direktorja Nase Steve Jurczyk.
Test prižiga motorjev je Nasa pripravila že 16. januarja, a so se takrat motorji prižgali za le eno minuto. Analize so pokazale, da k sreči ni šlo za napako v strojni opremi, ampak da so bili testni parametri namerno spisani tako, da je bila dosežena največja stopnja varnosti. Zdaj so želeli, da motorji gorijo vsaj štiri minute, da dobijo potrebne podatke, a so goreli polnih osem minut, kolikor bi sicer raketa potrebovala na pravem poletu proti Luni. RS-25 je za Naso in Boeing, ki je glavni podizvajalec pri gradnji rakete, sestavilo kalifornijsko podjetje Aerojet Rocketdyne, motorji so skoraj enaki kot motorji raketoplanov.
V. d. direkorja Nase Steve Jurczyk (levo) in direktor centra Stennis Rick Gilbrech sta takole spremljala testiranje. FOTO: Robert Markowitz/Nasa/AFP
Med testiranjem so lahko opazovali premikanje motorjev, ki so jih celo pognali nekoliko čez rob. Dva rezervoarja za gorivo lahko držita 2,6 milijona litrov superohlajenega tekočega vodika in kisika. Ko se tekočini, ohlajeni na več kot 200 stopinj pod ničlo, združita, nastane ognjeni izpust z več kot 3300 stopinjami Celzija.
Osrednjo stopnjo bodo zdaj obnovili in jo poslali v Kennedyjev vesoljski center na Floridi, kjer ji bodo dodali potisni stranski raketi in druge dele, vključno s kapsulo orion.
Iz Bele hiše pa medtem prihajajo informacije, da bo predsednik Joe Biden za novega direktorja Nase predlagal nekdanjega demokratskega senatorja Billa Nelsona, velikega podpornika vesoljskih programov. Nelson je leta 1986 tudi poletel v vesolje na raketoplanu Columbia. 78-letnega Nelsona bo moral na položaj potrditi senat, kar ne bi smel biti problem. V senatu je vodil odbor za trgovino, znanost in transport, ki je nadziral proračun Nase in je vesoljski agenciji pomagal pri njenih prioritetah.
