V boju proti trojno negativnemu raku dojk
Tretjega marca zaznamujemo dan trojno negativnega raka dojk, ki je težko ozdravljiva oblika raka. Predstavlja 15 odstotkov vseh primerov. Upanje na ozdravitev vlivajo kemoterapevtiki, ki stimulirajo imunski sistem, in zdravila, zaradi katerih se celice tumorja sesedejo vase.
Rak dojk je najpogostejša vrsta raka pri ženskah in je samo v Evropi odgovoren za 92.000 smrti na leto. Čeprav je ta številka nedvomno visoka, se možnosti preživetja izboljšujejo. Zaradi napredka pri preventivi, odkrivanju in zdravljenju imajo bolnice zdaj 90-odstotno možnost preživetja.
Vendar pa ena agresivna različica deluje v nasprotju s trendom: trojno negativni rak dojk, prognoza je precej slabša kot pri drugih oblikah. Ta rak na rakavih celicah ne izraža estrogenskih in progesteronskih receptorjev in nima čezmerne izraženosti receptorja HER-2. Iz tega izvira ime trojno negativni rak, saj ima dva negativna, oba hormonska receptorja in status HER-2. Prognostično gledano so možnosti za ozdravitev slabše kot pri drugih podtipih raka dojk, a vseeno govorimo o kar 70-odstotni ozdravljivosti.
Tumorji rastejo hitreje in se pred odkritjem pogosteje širijo na druge organe. Ko se trojno negativni rak dojk pojavi v drugih organih, je zgodnja smrt najverjetnejši izid, saj je možnost preživetja le 11-odstotna. Posebne terapije za zdravljenje tega agresivnega raka dojk (še) ni. Terapija obsega kemoterapijo v kombinaciji s kirurško odstranitvijo tumorja in obsevanje.
»Po določenem času telo ustvari obrambni zid proti takemu koktajlu, tako da ne deluje več,« pravi Andreia Valente, ena od koordinatoric projekta za odkrivanje zdravil za trojno negativnega raka dojk, ki ga financira Evropska unija. »Ko se to zgodi, tumor ponavadi postane odporen proti več zdravilom, kar pomeni, da se ne odziva na druge vrste kemoterapije, rak pa postane zelo agresiven.« Dr. Valentejeva ki je zaposlena na Univerzi v Lizboni na Portugalskem, in njena raziskovalna partnerica dr. Helena Garcia koordinirata enoletno pobudo CanceRusolution pod okriljem Women TechEU, ki bo trajala do konca maja.
Preučevanje kovin
Študije so osredotočene na rutenij, redko, srebrnobelo kovino, ki jo človeško telo dobro prenaša. Prvi poskusi so pokazali, da zdravilo na osnovi rutenija, ki ga je razvila projektna ekipa, ustavi rast celic trojno negativnega raka dojk in prepreči njihovo širjenje. Kmalu se bo začela druga serija poskusov, tokrat na živalih. Poleg teh poskusov bodo raziskovalci preučevali še varnostni profil zdravila, da bi zagotovili, da je toksično za rakave celice, a neškodljivo za preostanek telesa.
Kemoterapija je dobro znana po krutih stranskih učinkih, med katerimi je vse od slabosti in izgube apetita, izčrpanosti do izpadanja las, saj zdravila, ki napadajo hitro rastoče celice tumorja, ponavadi ubijajo tudi zdrave celice. Prvi rezultati iniciative CanceRusolution nakazujejo, da bi zdravilo na osnovi rutenija povzročilo manj stranskih učinkov pri bolnikih, saj je videti, da na zdrave celice ne vpliva.
»Za zdaj je z vidika toksičnosti profil zdravila videti dobro,« pravi dr. Helena Garcia. »Naše študije so pokazale, da je 24 ur po vnosu zdravila koncentracija spojine v tumorju visoka, v preostali krvi in urinu pa je skoraj ni več. To pomeni, da so sekundarni učinki našega zdravila najverjetneje majhni.«
Trojanski konj
Zdrava celica dojke je polna receptorjev – beljakovin, izraženih na površini celice. Zaradi njih se lahko odziva na hormone, ki se sprožijo med nosečnostjo, in druge bistvene molekule, ki sodelujejo pri nadzoru rasti, delitve in celjenja celice. Tudi večina rakavih celic ima receptorje. Za natančno diagnozo bo zdravnik analiziral vzorec obolelega tkiva dojk, da bi odkril, kateri receptorji – ki so v tem kontekstu poznani kot biooznačevalci – se izražajo. V tumorjih dojk so ponavadi prisotni trije biooznačevalci, obstajajo pa tudi zdravila, ki ciljajo na vse tri.
Ampak trojno negativni rak dojk je izjema. Nima namreč nobenega od teh biooznačevalcev in zato ne vsebuje nobene očitne poti za onemogočanje rasti tumorja. Zdravilo, ki ga je razvila ekipa na Portugalskem, se tej težavi izogne tako, da zdravilo vnese v obliki nanodelca, ki v tumor vstopi prek okvar v sistemu tumorja za dotok krvi. Ko je enkrat v notranjosti, se razpre kot trojanski konj in sprosti učinkovino.
S tem zdravilo cilja na povsem drugačno sestavino celic trojno negativnega raka dojk: na citoskelet, kompleksno mrežo medsebojno prepletenih beljakovinskih niti, ki tvorijo notranjost celice in so kot nekakšno ogrodje. »Zdravilo nato uniči temelje celice,« pravi dr. Helena Garcia. »Brez delujočega citoskeleta celica ne more preživeti. Razpade.« Raziskovalci menijo, da bi lahko bilo zdravilo z novimi finančnimi sredstvi pripravljeno za ocenjevanje pri ljudeh v dveh letih.
Raznolika skupina rakov
Če trojno negativnega raka dojk opredelimo kot eno obliko raka dojk, je to pretirana poenostavitev. V resnici gre za izjemno raznoliko skupino rakov. Klasifikacija bolnikov glede na točno vrsto njihovega tumorja in iskanje novih tarč za zdravljenje trojno negativnega raka dojk sta temelja še enega projekta, ki ga financira Evropska unija, in sicer P70-Immunebreast.
Potem ko so preučili 350 vzorcev rakastega tkiva, so raziskovalci v projektu oblikovali klasifikacijski sistem, ki temelji na tem, koliko proteina kinaza, to je encim in torej še en biooznačevalec za raka, izraža tumor. Prejšnje raziskave so pokazale, da je v tumorjih trojno negativnega raka dojk velika količina točno določenega proteina kinaza, in sicer P70S6K. »Zanima nas povezava med kinazo in imunskim odzivom telesa,« pravi raziskovalka dr. Rebeca Jimeno. »Tumorji se razvijajo v našem telesu, naš imunski sistem pa jih prepozna in uniči, kadar gre vse po načrtu.« Vprašanje je, zakaj ta sistem občasno preneha delovati.
Dr. Jimenova, ki je zaposlena v Španskem narodnem centru za raziskovanje raka, je odkrila, da je pri izraženih visokih količinah kinaze P70S6K v tumorju prisotnih manj celic B. Celice B prepoznavajo rakave celice, se vanje infiltrirajo in jih nazadnje tudi uničijo. Z drugimi besedami: P70S6K omogoča raku, da se skrije pred imunskim sistemom in nemoteno raste. Eden od naslednjih korakov pri raziskavah je iskanje ustreznega zaviralca za to kinazo. »Zdravila preizkušamo, vendar mislim, da bo minilo še nekaj let, preden bomo odkrili takšno, ki ga telo dobro prenaša,« pravi dr. Rebeca Jimeno. Verjame pa, da bodo sčasoma to zdravilo odkrili. »Močno se trudimo poiskati rešitev za to potrebo in prepričana sem, da nam bo korak za korakom na koncu tudi uspelo.«
–––
Raziskave, omenjene v članku, so bile financirane v okviru ukrepov Marie Skłodowska-Curie (MSCA). Članek je bil prvotno objavljen v reviji Horizon, reviji EU za raziskave in inovacije.
