Arabski satelit Upanje se je utiril v orbito Marsa

Kot prva izmed trojice sond je do Marsa prispel arabski satelit Upanje.
Fotografija: V Dubaju so se razveselili uspeha. FOTO: Christopher Pike Reuters
Odpri galerijo
V Dubaju so se razveselili uspeha. FOTO: Christopher Pike Reuters

Arabsko Upanje (Al Amal) je na cilju. Popoldne okoli 16.30 po srednjeevropskem času je sonda prižgala svoje motorje, ki so predvidoma goreli okoli 27 minut, da je satelit upočasnil hitrost s 120.000 kilometrov na uro na 18.000 kilometrov na uro in se pustil ujeti gravitaciji. Sonda se je pravilno utirila v orbito Marsa, so veselo sporočili iz arabske vesoljske agencije. 



Utirjenje je precej zahteven manever, zaradi napačne hitrosti se lahko zgodi, da sonda ali odleti mimo planeta ali pa strmoglavi na površje. Dogajanje je avtonomno, saj signal med Zemljo in Marsom potuje 11 minut. Med Marsom in Zemljo je namreč okoli 190 milijonov kilometrov. Komunikacija z Upanjem je tekla prek Nasine mreže radijskih anten globokega vesolja. 

Bogati Združeni arabski emirati (ZAE) so si odpravo zamislili kot vrhunec praznovanja 50. obletnice države. V le sedmih letih so prišli od ideje, ustanovitve vesoljske agencije, do izstrelitve sonde in zdaj do napetega, a hkrati veselega trenutka utirjenja.



Upanje je prvo izmed plovil, ki so se proti Marsu podali lani poleti, ki je prispelo do Marsa, jutri se bo poskušala utiriti kitajska sonda Vprašanja nebu (Tianwen 1), ki bo kasneje z roverjem poskušala tudi pristati, še dober teden poti pa je pred Nasinim roverjem Perseverance, ki bo 18. februarja preživljal nevarne trenutke, ko bo dosegal površje (več o tem v četrtkovi izdaji Dela).

Številne znamenitosti so se te dni v Dubaju obarvale rdeče, ko pričakujejo, da Upanje doseže rdeči planet.  FOTO: Giuseppe Cacace AFP
Številne znamenitosti so se te dni v Dubaju obarvale rdeče, ko pričakujejo, da Upanje doseže rdeči planet.  FOTO: Giuseppe Cacace AFP

 
Arabska odprava je vredna okoli 200 milijonov evrov, satelit so sestavili s pomočjo ameriških inženirjev. V orbiti bo delovala predvidoma vsaj eno marsovsko leto oziroma 687 zemeljskih dni in zbirala podatke o tanki atmosferi in vremenskem dogajanju na površju, ki ga bo opazovala z večje oddaljenosti kot druge sonde, saj ima načrtovano orbito z apsidama 20.000 in 43.000 kilometrov. S podatki bodo znanstveniki poskušali dognati, kako je današnje vreme povezano z nekdanjim podnebjem, kateri mehanizmi so povzročili, da je planet izgubil večino atmosfere, kako se ta odziva na sončni veter in kako se spreminja čez dan in skozi leto ter kako uhajata kisik in vodik. Znanstveniki menijo, da bi lahko raziskovanje povezav med trenutnim in nekdanjim podnebjem na Marsu pojasnilo tudi dogajanje na Zemlji in dalo odgovor na vprašanje, ali je bilo na Marsu kdaj življenje. Zbrani podatki bodo po napovedih arabske vesoljske agencije prosto dostopni znanstvenikom po vsem svetu.

Masa plovila z gorivom je dobra tona in pol, od tega je 800 kilogramov goriva – polovico je sonda porabila danes ob utirjenju. Ko se bo utirilo v orbito, bodo za pridobivanje energije skrbeli še solarni paneli. Opremljeno je s tremi znanstvenimi instrumenti: kamero za vidno in ultravijolično svetlobo, s katero bodo proučevali prašnost atmosfere in ozon, ultravijoličnim spektrometrom za ugotavljanje vsebnosti vodika in kisika in infrardečim spektrometrom, ki so ga izdelali v sodelovanju z arizonsko univerzo.

Vesoljski center Mohamed Bin Rašid. FOTO: Giuseppe Cacace AFP
Vesoljski center Mohamed Bin Rašid. FOTO: Giuseppe Cacace AFP


Ker bo plovilo imelo zelo visoko orbito, se lahko nadejamo tudi zelo zanimivih posnetkov celotnega planeta. »Vsaka slika, ki jo bomo dobili, bo ikonična. A za zdaj si še ne morem predstavljati, kakšen bo občutek, ko bomo prvič zagledali celotno ploskev Marsa, ko bo naša sonda v orbiti,« je za BBC dejala Sarah Al Amiri, vodja vesoljske agencije in ministrica za napredno znanost.

Vesoljska industrija je nova veja v gospodarstvu Emiratov, kjer se zadnja leta skušajo otresti odvisnosti od nafte in zemeljskega plina. Vanjo so do zdaj vložili že več kot šest milijard evrov. Za leto 2024 so že napovedali izstrelitev prvega lunarnega roverja Rašid, urijo pa tudi nove astronavte, ki bi lahko potovali na mednarodno vesoljsko postajo.  

Preberite še:

Komentarji: