Vesolje, kot ga vidi rentgenski teleskop

Vroče in visokoenergijsko vesolje je precej drugačno od vesolja, ki ga lahko vidimo s teleskopi v vidni svetlobi ali z radijskimi teleskopi.
Fotografija: Vesolje v rentgenski svetlobi. FOTO: Jeremy Sanders, Hermann Brunner and the eSASS team (MPE); Eugene Churazov, Marat Gilfanov (on behalf of IKI) 
Odpri galerijo
Vesolje v rentgenski svetlobi. FOTO: Jeremy Sanders, Hermann Brunner and the eSASS team (MPE); Eugene Churazov, Marat Gilfanov (on behalf of IKI) 

Nemški teleskop eRosita – izjemno občutljiv instrument, sestavljen iz sedmih enakih teleskopov s po 54 cilindričnimi zrcali, na ruski napravi Spektr RG je v 182 dneh posnel celotno nebo v rentgenski svetlobi.
 
Na novem zemljevidu vesolja je več kot milijon objektov, kar je dvakrat več od znanih rentgenskih virov, ki so jih odkrili v 60-letni zgodovini rentgenske astronomije, so na Inštitutu Maxa Plancka navedli v sporočilu za javnost. S teleskopi, občutljivimi na rentgensko svetlobo, lahko opazujejo visokoenergijske dogodke in objekte, ki v tem spektru oddajajo bleščečo svetlobo.


 
Na novo zaznani objekti so aktivna galaktična jedra, ki naj bi kot vir izseva imela akrecijo snovi pri supermasivni črni luknji, s pomočjo zemljevida bodo lahko opazovali povečevanje obsega jat galaksij, prav tako je eRosita posnela zvezde z vročo korono, dvojne zvezde, pri čemer so zvezde nevtronske, črne luknje ali bele pritlikavke, in ostanke supernov v naši ali sosednjih galaksijah.
 
»Posnetek celotnega neba povsem spreminja način, kako gledamo na visokoenergijsko vesolje. Vidimo lahko takšno bogastvo, posnetek je osupljiv,« je navdušen znanstvenik pri projektu Peter Predehl.

FOTO: Jeremy Sanders, Hermann Brunner, Andrea Merloni and the eSASS team (MPE); Eugene Churazov, Marat Gilfanov (on behalf of IKI) 
FOTO: Jeremy Sanders, Hermann Brunner, Andrea Merloni and the eSASS team (MPE); Eugene Churazov, Marat Gilfanov (on behalf of IKI) 

 
Večina astronomskih objektov oddaja tudi nekaj rentengskih žarkov, a vroče in visokoenergijsko vesolje je precej drugačno od vesolja, ki ga lahko vidimo s teleskopi v vidni svetlobi ali z radijskimi teleskopi.
 
»V različnih valovnih dolžinah smo poslikali ogromne predele neba, zdaj imamo še rentgensko sliko, da lahko delamo primerjave,« je dodala raziskovalka Mara Salvato.

Ostanek supernove Vela v rentgenski svetlobi. FOTO: Peter Predehl, Werner Becker (MPE), Davide Mella 
Ostanek supernove Vela v rentgenski svetlobi. FOTO: Peter Predehl, Werner Becker (MPE), Davide Mella 


Teleskop je odličen tudi za iskanje redkih pojavov, kot so tranzientni pojavi, to so pojavi na zelo kratkih časovnih skalah, pa variabilni pojavi, kakršni so izbruhi iz zelo gostih objektov, ali pa izbruhi ob trčenju nevtronskih zvezd ali ko zvezda pade v črno luknjo. »ERosita pogosto vidi nepričakovane izbruhe rentgenske svetlobe. Nemudoma moramo na to opozoriti druge teleskope, da bi lažje preučili dogodke,« je še pojasnila Salvatova.
 
Sestavljanje fotografije je bilo težavno delo. Sedem kamer je do zdaj zbralo okoli 165 gigabajtov podatkov, kar se seveda sliši zelo malo, če količino primerjamo z velikimi podatkovnimi zbirkami (big data), a instrument je še kako kompleksen in vseskozi je bilo treba preverjati njegovo delovanje, da je bila učinkovitost vsaj 97-odstotna. Naj spomnimo, teleskop so lani poleti poslali v drugo Lagrangeevo točko, kjer je ves čas poravnan z Zemljo in Soncem, to je dobrih 1,5 milijona kilometrov stran od Zemlje.
 
Teleskop, ki zdaj začenja drugo fazo fotografiranja celotnega neba. Upajo, da bodo v prihodnjih treh letih in pol naredili še sedem takšnih zemljevidov in tako dobili primerljive podatke. Tako bodo na primer lahko videli, ali bo območje okoli črne luknje v nekem trenutku zelo zasvetilo, kar bi pomenilo, da »žre« okoliško snov. ART-XC bo morda lahko posnel, kako se ti masivni objekti pojavljajo in izginjajo iz leta v leto, in tako znanstvenikom ponudil vpogled v to, kako črne luknje »presnavljajo« snov. 

Okoli 810 kilogramov težko eRosito sestavlja sedem enakih teleskopov s po 54 cilindričnimi zrcali. FOTO: S. Friedrich/MPE FOTO: S. Friedrich
Okoli 810 kilogramov težko eRosito sestavlja sedem enakih teleskopov s po 54 cilindričnimi zrcali. FOTO: S. Friedrich/MPE FOTO: S. Friedrich

Komentarji: