V nadaljevanju preberite:
Nekatere vonje, na primer sveže pečene jabolčne pite ali ljubljene osebe, praviloma povezujemo s prijetnim. A kaj je prijetno in kaj ne, je pravzaprav povezano s čustvi in izkušnjami. Ljudje smo tako nekaterim vonjem pripisali pozitivne lastnosti, drugim izrazito negativne. Imata pa voh in vonj pomembno vlogo v našem življenju, česar se morda zavemo šele, ko ob prehladu ali covidu vonja ne zaznamo.
Z vohom lahko zaznamo nevarnost, prav tako nas vonj lahko privlači, saj bistveno vpliva na izbiro partnerja. Vsakdo ima svojstven telesni vonj, še vedno pa ne vemo natančno, zakaj dojenčki tako posebno dišijo, je med drugim povedal asist. dr. Jure Urbančič, specialist otorinolaringolog.
Pri covidu so nekateri voh popolnoma izgubili oziroma se ta ni povsem vrnil. Kako se je to zgodilo?
Posledice prebolevanja bolezni, kot je covid, so lahko dolgotrajne. Pri vohu je najbolj pogosto res dejstvo, da ljudje navajajo drugačen voh. Sama bolezen ni neposredno napadla celic, odgovornih za voh, ampak sosednje celice, ki so prav tako zelo pomembne za zaznavanje vonjav. Zato se je spremenil vzorec, ki ga v možgane pošilja vohalni epitel. Na opisano novo normalnost se privajamo sčasoma, ko se delovanje tega dela našega telesa normalizira, naši možgani pa nekatere povezave vzpostavijo na novo. Takega procesa ni mogoče smiselno pospešiti in lahko traja kar nekaj mesecev, morda celo let.
Kar utegne biti težava, sploh pri telesnem vonju, ki ima med drugim velik vpliv pri izbiri partnerja. Ljudje si dišimo in ne.
Kot rečeno, so vonjave, ki jih zaznavamo, povezane z določenimi prijetnimi ali neprijetnimi čustvi, tako jih doživljamo. Seveda je človekov vonj biološko pogojen, feromoni imajo pri živalih izredno pomembno vlogo pri komunikaciji in socialni interakciji. Pri človeku smo za zdaj malo previdnejši, čeprav ni mogoče izključiti vpliva voha in vonja na človekovo vedenje.
