Satelit se je po 45 letih nedelovanja nenadoma oglasil
Okoli Zemlje kroži ogromno odsluženih satelitov, nekatere gravitacija počasi vleče proti tlom, spet drugi bodo tam krožili še dolgo, dolgo časa. Vesoljske smeti so problematične, saj bi lahko kaskada dogodkov, denimo nesrečna eksplozija satelita, povzročila, da bi bile določene višine nad Zemljo neuporabne za nova utirjenja satelitov. Vesoljske agencije tako določajo pravila, kako morajo upravljavci poskrbeti za satelite po koncu obratovalne dobe, izvajajo in pripravljajo tudi nekatere čistilne odprave, s katerimi bi polovili in v goreče uničenje v atmosferi potisnili neuporabna plovila.
Najstarejši satelit, ki še vedno kroži okoli našega planeta, je ameriški Vanguard 1, ki je v orbiti že od leta 1959. O tem satelitu smo v rubriki Kje so naše ladje že pisali, tokrat pa se posvečamo ne dosti mlajšemu komunikacijskemu satelitu LES 1 ali Lincolnovem eksperimentalnem satelitu 1. S Cape Canaverala na Floridi so ga izstrelili februarja 1965, da bi preučili delovanje in uporabo ultravisokih radijskih frekvenc. Satelit so izstrelili na testnem poletu rakete titan 3A, motorji satelita se nato niso prižgali, zato ni dosegel optimalne orbite na višini 18.500 kilometrov, poleg tega se je vrtel okoli svoje osi, antena je delovala, sicer pa je bil satelit neuporaben. Po dveh letih se je samodejno izklopil. Nato so nanj bolj ali manj pozabili, dokler ni leta 2012 sam od sebe začel oddajati. Signal je prvi ujel Britanec Phil Williams, potem so še drugi radioamaterji potrdili, da se je LES 1 po 45 letih zbudil. Satelit je bil opremljen s PV-moduli, ki so napajali baterijo, in obudil naj bi ga nekakšen kratki stik. Podobnih dogodkov je bilo še več in tako so dolgo časa neoperativni sateliti, ki so se nenadoma oglasili, dobili ime zombijevski sateliti.
Satelit in njegov signal sta navdihnila umetniški dvojec Kovács/O'Doherty, da je v sodelovanju z glasbenikom Davidom Bryantom in drugimi ustvaril umetniško delo Signal Tide.
LES 1 je še vedno v orbiti.
V Lincolnovem laboratoriju pri MIT so sestavili še več podobnih satelitov, s katerimi so preučevali uporabo radijskih frekvenc. Njihov LES 5, namenjen preučevanju vojaških komunikacijskih sistemov, se prav tako uvršča med zombijevske satelite, v geosinhrono orbito so ga izstrelili leta 1967. Uporabljali so ga do leta 1971, nato so ga deaktivirali in poslali v pokopališko orbito, kamor pospravijo nedelujoče satelite. Leta 2020 je iskalec mrtvih satelitov Scott Tilley zaznal njegov signal.
