Debelost je kot pobegla lokomotiva

Ljudje smo si različni. Nekateri smo rojeni kot lahke lokomotive z močnimi zavorami, ki nikoli v življenju nimajo težav z obvladovanjem hitrosti.
Fotografija: Čeprav ji v zadnjem času posvečamo ogromno pozornosti, smo pri obravnavi telesne teže precej neuspešni. FOTO: Shutterstock
Odpri galerijo
Čeprav ji v zadnjem času posvečamo ogromno pozornosti, smo pri obravnavi telesne teže precej neuspešni. FOTO: Shutterstock

Čezmerna telesna teža in debelost sta v naši družbi neverjetno razširjeni. V razvitih državah sodi v eno ali drugo kategorijo kar okoli 60 odstotkov ljudi, v svetovnem merilu pa okoli 15. 
Telesno težo pri povprečnem človeku lahko dobro ocenimo iz mase v kilogramih in telesne višine, ki nam podata vrednost, ki jo imenujemo indeks telesne mase (ITM).
image_alt
Starši in otroška debelost

O čezmerni telesni teži govorimo, ko ta presega 25 kg/m², o debelosti pa, ko preseže 30 kg/m².
Danes je problem čezmernega nabiranja maščobe v naših telesih dobro poznan in privablja veliko pozornost strokovnjakov in javnosti.

Številne raziskave so povezale debelost s širokim spektrom bolezni, kot so sladkorna bolezen, srčno-žilne in rakave bolezni, artritis, apneja v spanju, mišično-skeletne težave in druge. Čeprav ji v zadnjem času posvečamo ogromno pozornosti, smo pri obravnavi telesne teže precej neuspešni. Razlogov za to je več. Eden izmed njih je, da se bolj ali manj vplete v življenje človeka na tako rekoč vseh področjih njegovega delovanja in začne samo sebe kot pobegla lokomotiva pospeševati.
image_alt
Biti suh je danes že skoraj tako pomembno kot biti bogat

Navidezni paradoks


Na prvi pogled bi po fizikalnih in biokemičnih načelih moralo biti uravnavanje telesne teže preprosto. S spreminjanjem energijske bilance telesa bi se v teoriji morala telesna teža spreminjati v odvisnosti od vnesene energije v telo s hrano in porabe energije s telesno dejavnostjo. Tudi motiv je navidezno jasen. Skoraj vsi se zavedamo nevarnosti čezmerne teže, tako zdravstvenih kot socialnih. Tudi telo se po različnih mehanizmih upira pridobivanju teže tako, da poskuša zmanjšati vpliv energijskega nesorazmerja. Na prvi pogled bi moral biti naš vlak dobro pod nadzorom in zavore močne. A pogosto ni tako.
 

Okolje nas je postavilo na klanec


Najpomembnejši osnovni pospeševalnik čezmerne teže je okolje, v katerem živimo. Danes je takšno, da omogoča in spodbuja nezdravo izbiro hrane in telesno nedejavnost. Naš vlak je že v osnovi postavljen v smeri klanca navzdol. Če zavore zaradi različnih življenjskih položajev za trenutek popustijo, se lahko začne vlak premikati. Ko se to zgodi, smo v veliki nevarnosti, da izgubimo nadzor. Vsa kolesa nimajo zavor in nekatera so tudi pogonska. Njihova značilnost je, da se vklopijo, ko se hitrost (telesna teža) povečuje. Ko se začne vlak premikati, se postopoma vklapljajo in delujejo vedno močneje s povečevanjem hitrosti in vse težje in težje je zadrževati vlak pod kontrolo.
Pri nekaterih čezmerna telesna teža povzroča nezadovoljstvo z videzom, fizično nelagodje in socialne težave, ki lahko pripeljejo do nastanka depresije, tesnobe, zmanjšane samozavesti in občutka krivde. FOTO: Shutterstock
Pri nekaterih čezmerna telesna teža povzroča nezadovoljstvo z videzom, fizično nelagodje in socialne težave, ki lahko pripeljejo do nastanka depresije, tesnobe, zmanjšane samozavesti in občutka krivde. FOTO: Shutterstock

Naraščanje teže deluje kot pozitivna povratna zanka


V telesu poznamo tako rekoč izključno negativne povratne zanke. Te delujejo tako, da povečevanje koncentracije, na primer hormona, zavira njegovo sproščanje. Pozitivne povratne zanke pa na drugi strani pospešujejo izločanje, v našem primeru spodbujajo hitrost vlaka – čezmerno telesno težo. Glavna značilnost pozitivnih povratnih zank je nagnjenost k izgubi kontrole ali tudi iztirjenju.

Pri telesni teži lahko govorimo o naslednjih pozitivnih povratnih zankah, ki kot pogonska kolesa našo lokomotivo pospešujejo:

Kolo vztrajnosti (ne)gibanja. 
Čezmerna teža je povezana z nedejavnostjo. Čeprav čezmerno težki porabijo več energije pri telesni dejavnosti, se začnejo gibati manj, ker gibanje terja vedno večji napor, kar se s pridobivanjem teže postopoma le še stopnjuje. Rešitev je smiselno iskati v tehnikah povečevanja motivacije ter prilagojeni vadbi, na primer v bazenu.

Kolo mehanskih težav. 
Nastane zaradi mehanskih težav pri povečanju telesne teže. Sem sodijo artritis, bolečine v sklepih, bolečina v križu, težka sapa, inkontinenca in druge. Vse naštete lahko vplivajo na bolečino in druge težave pri hoji in gibanju na splošno, ki zmanjšujejo telesno aktivnost. Pomagajo lahko začasna uporaba protibolečinskih zdravil, prehranski dodatki in različne operativne metode.

Kolo psiholoških težav. 
Pri nekaterih čezmerna telesna teža povzroča nezadovoljstvo z videzom, fizično nelagodje in socialne težave, ki lahko pripeljejo do nastanka depresije, tesnobe, zmanjšane samozavesti in občutka krivde. Veliko čezmerno težkih se zaradi opisanih težav prenajeda in je manj telesno aktivnih. Psihoterapevtska obravnava lahko pomembno zmanjša težave, včasih pa je potrebna tudi terapija z zdravili.
Diete so večinoma izrazito kalorično omejujoče, kar pripelje do hitre izgube telesne teže. FOTO: Cathal Mcnaughton/Reuters 
Diete so večinoma izrazito kalorično omejujoče, kar pripelje do hitre izgube telesne teže. FOTO: Cathal Mcnaughton/Reuters 

Kolo diet. 
Diete so večinoma izrazito kalorično omejujoče, kar pripelje do hitre izgube telesne teže. Telo se prilagodi na novo situacijo in po vrnitvi na običajno prehrano se telesna teža navadno dvigne nad začetno raven. To povzroči negativne telesne in duševne posledice, ki lahko pospešujejo telesno težo. Rešitev je opustitev kratkoročnih diet in raje manjša dolgoročna sprememba prehrane.

Kolo slabega socialno-ekonomskega položaja. 
Čezmerna telesna teža je bolj pogosta pri ljudeh z nizkim socialno-ekonomskim položajem. Zmanjšuje se možnost za delovna mesta, izobrazbo, poroko in socializacijo. Nižji prihodek pomeni manjšo možnost nakupa kakovostne hrane, kot sta sveže sadje in zelenjava, ter manjše možnosti za organizirano telesno aktivnost. Rešitev je v skupnem prizadevanju za enake možnosti za vse prebivalce.
 

Lokomotiva ni enaka lokomotivi


Ljudje smo si v vseh pogledih različni. Nekateri smo rojeni kot lahke lokomotive z močnimi zavorami, ki nikoli v življenju nimajo težav z obvladovanjem hitrosti. Spet drugi so težke lokomotive s šibkimi zavorami in številnimi pospeševalnimi kolesi. Ne, življenje ni pošteno. Razdelilo nam je karte in igramo to igro. A ta igra ni vojna, ki smo se jo igrali kot otroci, in je popolnoma odvisna od sreče.
Spretnost igralca lahko naredi še tako slabe karte zmagovalne.

***
dr. Žiga Hladnik, specialist družinske medicine

Komentarji: