Jejmo lokalno in sezonsko hrano

Ker je interpretacija hranilne vrednosti za posameznika lahko velik zalogaj, obstajajo različna orodja v pomoč potrošnikom.
Fotografija: Posebno pozornost si zaslužijo oranžne buče jedilnih sort, ki niso le dekoracija za noč čarovnic, ampak so izjemno hranilno živilo za pripravo slastnih kremnih juh, rižot, omak in nadevov v narastkih ali pitah. FOTO: Jure Eržen/Delo
Odpri galerijo
Posebno pozornost si zaslužijo oranžne buče jedilnih sort, ki niso le dekoracija za noč čarovnic, ampak so izjemno hranilno živilo za pripravo slastnih kremnih juh, rižot, omak in nadevov v narastkih ali pitah. FOTO: Jure Eržen/Delo

Lasten vrt in domači pridelki so zagotovo naša najboljša izbira, saj tako vedno vemo, kaj jemo, in spontano sledimo ritmu narave, ki nam v skladu z letnimi časi ponuja optimalen izbor zelenjave. Če pa svojega vrta nimamo, se čim večkrat odločimo za nakup hrane, ki je pridelana sezonsko in v našem okolju.
image_alt
Hrana in hladilnik

Z uživanjem lokalno pridelane sezonske hrane smo tako prijazni do sebe in narave, pri tem pa podpremo tudi trud in prizadevanje slovenskih pridelovalcev in proizvajalcev, zmanjšujemo transportne poti in ogljični odtis, zmanjša pa se tudi raba gnojil, pesticidov in zaščitnih sredstev za potrebe prevoza.

Lokalno pridelano sadje in zelenjava imata zaradi optimalne dozorelosti in poznejšega obiranja tudi boljšo hranilno sestavo in bolj poln okus, ki nas celostno nahrani ter podpira pri ohranjanju dobrega zdravja in počutja. Le pridelek, ki zraste in dozori v naravi, razvije poln okus, aromo in optimalno hranilno vrednost, še posebej vsebnost vitaminov in antioksidantov. Sadje in zelenjava, ki sta zaradi prevažanja in skladiščenja obrana predčasno, morata nato umetno dozoreti v zorilnicah in skladiščih, kjer pa izgubljata vlago ter s tem svežino in okus, ki sta značilna za lokalne sezonske pridelke.

Če sledite naravnim ciklom letnih časov in uživate hrano, ki je značilna za določen letni čas, boste skoraj vsak mesec jedli kaj novega, svežega in drugačnega. Vaša prehrana tako postane zelo pestra, raznolika in bolj uravnotežena. V telo s takšnim načinom prehranjevanja vnesete več hranil, ki so nujno potrebna za dobro počutje in zdravje.
 

Jesen na krožniku 


Narava nas tudi jeseni bogato obdari s svojimi pridelki, ki nas podpirajo v skladu s potrebami telesa, ki so povezane s spremembo letnega časa. Krajši, bolj mračni in hladnejši dnevi vplivajo na naše razpoloženje, saj lahko primanjkuje sonca in vitamina D, zato se poveča verjetnost, da intuitivno posegamo po »močnejši« hrani z večjo vsebnostjo škroba, sladkorja in maščob. Če smo poleti raje posegali po osvežilni in hladni hrani, je jesen čas, ko nam bolj ustrezajo tople jedi in se navdušujemo nad raznovrstnimi juhami in pečenim kostanjem. Na svoje počutje in zdravje pa lahko blagodejno vplivamo prav s pestro izbiro barvitih jesenskih pridelkov, ki vsebujejo številne koristne snovi.
Naša hrana ni le skupek makrohranil (maščobe, ogljikovih hidratov in beljakovin), mikrohranil (vitamini, minerali) in drugih kemičnih spojin, temveč tudi energija in informacija. FOTO: Jure Eržen/Delo 
Naša hrana ni le skupek makrohranil (maščobe, ogljikovih hidratov in beljakovin), mikrohranil (vitamini, minerali) in drugih kemičnih spojin, temveč tudi energija in informacija. FOTO: Jure Eržen/Delo 

Kljub nižjim temperaturam je še vedno na voljo kar precej sezonske zelenjave, kot so radič, endivija, motovilec, rukola, zelje, repa, ohrovt, cvetača, brokoli in korenje. Posebno pozornost si zaslužijo oranžne buče jedilnih sort, ki niso le dekoracija za noč čarovnic, ampak so izjemno hranilno živilo za pripravo slastnih kremnih juh, rižot, omak in nadevov v narastkih ali pitah. Odlično se izkažejo celo v sladicah. V zgodnji jeseni še nimajo zelo debele in trde lupine, zato jih nikar ne odstranite, saj je izjemno bogata s hranilnimi snovmi in vsebuje veliko več prehranskih vlaknin kot bučna sredica.

Kraljica jeseni pa je tudi rdeča pesa, ki jo lahko surovo neolupljeno sočite v sokove, iz nje pripravite zanimive kremne juhe in solate ali jo vložite v kisu za ozimnico. Med jesenskim sadjem kraljujejo jabolka, hruške, grozdje in kaki. Najbolje jih je uživati surove skupaj z lupino, zato je dobro kupovati ekološko pridelane, iz njih pa lahko pripravite tudi kompote, marmelade ali čežane, ki vložene počakajo tudi na zimske čase. Ne pozabimo na orehe, lešnike in kostanj. Nabiranje kostanja je tudi sprostitev, telesna aktivnost in prijetno preživljanje časa v družbi. Pečen ali kuhan pa ima tudi številne druge koristi – nasiti nas na zdrav in nizkokaloričen način telo oskrbi z minerali in nekaterimi vitamini ter z dobrodejnimi maščobami.
 
Hrana je energija in informacija

Naša hrana ni le skupek makrohranil (maščobe, ogljikovih hidratov in beljakovin), mikrohranil (vitamini, minerali) in drugih kemičnih spojin, temveč tudi energija in informacija. Vsako živilo in snovi v njem našim celicam prinašajo tudi neko informacijo. Hrana vedno komunicira s telesom in to se seveda odziva na informacije v njej. Poleg vsebnosti hranil je tako zelo pomembno tudi, kako se hrana prideluje, prevaža, oglašuje, skuha, postreže in poje. Zato se za svojo prehrano zanimajmo celostno in se naučimo, kako nas lahko optimalno podpre. Aplikacija meri hranilno vrednost.
image_alt
Superživil ni, je samo marketinški trik

Ker je interpretacija hranilne vrednosti za posameznika lahko velik zalogaj, obstajajo različna orodja v pomoč potrošnikom. Pri nas je v ta namen na voljo izobraževalni spletni portal Veš, kaj ješ z nasveti za zdravo prehranjevanje in brezplačna mobilna aplikacija VešKajJeš, ki je povezana z obsežno podatkovno bazo o sestavi predpakiranih živil. Potrošnik lahko v trgovini ali doma s kamero pametnega telefona odčita črtno kodo živila, aplikacija pa mu prikaže ključne informacije o njegovi hranilni sestavi, pojasnjene v barvi prehranskega semaforja. Aplikacijo so pripravili na Inštitutu za nutricionistiko v sodelovanju z Zvezo potrošnikov Slovenije in Institutom Jožef Stefan.
 

Lokalno je cenjeno 


Lokalno pridelana hrana postaja vedno bolj cenjena in zaželena. Z njeno izbiro dobimo zagotovilo, da ni prepotovala na stotine kilometrov, s takšnim nakupom pa pomagamo tudi domačim pridelovalcem in predelovalcem ter tako ohranjamo domače gospodarstvo in delovna mesta. Da bi potrošnik lažje prepoznal slovensko kakovostno hrano, je pristojno ministrstvo vzpostavilo nacionalno shemo kakovosti Izbrana kakovost in spletni portal Naša super hrana (www.nasasuperhrana.si), kjer je na voljo ogromno izobraževalnih vsebin in obvestil o zanimivih dogodkih po Sloveniji, ki so v podporo lokalni hrani, slovenski pridelavi in predelavi.
Narava nas tudi jeseni bogato obdari s svojimi pridelki, ki nas podpirajo v skladu s potrebami telesa, ki so povezane s spremembo letnega časa. FOTO: Shutterstock
Narava nas tudi jeseni bogato obdari s svojimi pridelki, ki nas podpirajo v skladu s potrebami telesa, ki so povezane s spremembo letnega časa. FOTO: Shutterstock

Naučimo se brati deklaracij 


Oznaka ali deklaracija je vir informacij o izdelku in nekakšna komunikacija med proizvajalcem, prodajalcem in kupcem živila. Ob domnevi, da je proizvajalec izdelek označil pravilno in v skladu z zakonodajo, ima potrošnik na voljo vse potrebne informacije. Kljub temu pa se pojavlja ogromno nejasnosti, dvomov in zmede v povezavi z oznakami. Razpoložljivi podatki kažejo, da potrošniki informacij na oznakah pogosto ne berejo, ker jih ne razumejo, se jim ne zdijo pomembne, nimajo časa za branje in primerjavo med izdelki ali pa jih niti ne opazijo.

Pomemben dejavnik pri prezrtih oznakah pa je tudi dolgoletna navajenost na neki izdelek, za katerega mislimo, da ga poznamo, ker ga že tako dolgo kupujemo in uporabljamo. Vendar, ali zares vemo, kaj jemo? Med »nujno branje« in pomembnejše informacije na oznaki živila vsekakor spadajo prodajno ime živila, seznam sestavin, hranilna vrednost, rok uporabe, način shranjevanja in navodila za uporabo ter država izvora ali poreklo osnovne sestavine.

Naj vas k prehitremu nakupu ne zavede zgolj privlačna in estetsko dodelana embalaža. Ta je namreč pomembno trženjsko orodje, katerega glavni namen je, da vas izdelek pritegne s svojim videzom in nagovori k nakupu. A večina potrebnih informacij in lastnosti o živilu je na zadnji ali stranski strani embalaže. Zato je zelo pomembno, da preberemo vse razpoložljive informacije, primerjamo izdelke in se nato smotrno odločimo za nakup najprimernejšega.


***
Ajda Pulko, univ. dipl. inž. živilske tehnologije

Komentarji: