Kako prekolesariti dolžino Franje (2)
Odvisno od vaše stopnje pripravljenosti in izkušenj lahko vaša prva 160-kilometrska vožnja po cesti traja od 6 pa do 8 ur.
Vsi, ki si najprej potihoma, potem pa vse bolj zares želijo, da bi prevrteli te dolge kilometre, ki so vsaj na začetku v meglici, se največkrat sprašujejo, kako dolgo bodo morali sedeti, bolje, preživeti na kolesu.
Ja, kar dolgo. Dobri ljubiteljski kolesarji lahko 150, 160 kilometrov prevozijo v petih urah; ampak tu govorimo o zagnanih ljubiteljskih kolesarjih, ki vadijo že več let, se znajo voziti v skupini in lahko sledijo povprečni hitrosti 32 kilometrov na uro.
Mi seveda v naši zgodbi ne govorimo o tem.
Za kolo si je treba čas vzeti
Tudi, će je naša hitrost dvajset kilometrov na uro, je to povsem v redu in za začetnike prav taka ali še bolj naporno, kot je znojenje onih, ki letijo s čez 30 na uro. Hitrost ni pomembna, bolj pomembno se je pripraviti, da bomo na kolesu zdržali več kot šest ur, morda osem.
Kdor misli, da je treba tako razdaljo odpeljati v enem kosu, naj zdajle začne brati kaj drugega, ta zapis ni zanj. Pomembno je, da pridemo na cilj celi in zadovoljni. Porabljeni čas je v resnici nepomemben.
Bistveno je nekaj drugega: da se take vožnje lotite telesno ustrezno pripravljeni! Če greste v pustolovščino s komaj kaj vadbe, je to tako neumno, da vam niti ne bomo razlagali, kako – to boste slej ko prej spoznali sami, in samo želimo si, da spoznanje ne bo preveč boleče.
Kolesarjenje je kot življenje, s to razliko, da kolesarju vedno veter piha v ... no, ja, smrček. Vozimo po ravnem in po holmih in celo v resne bregove se podajamo, težji, ko je teren, bolje moramo biti pripravljeni, če piha veter, je vrtenje pedalov lahko peklenska muka. Če dežuje, nas lahko za vedno mine, da bi se še kdaj popeljali s kolesom, pa magari do trgovine.
Naš zapis je seveda namenjen cestnim kolesarjem, na specialkah ali pa na fitnes kolesih s tanjšimi pnevmatikami – če želite 150 kilometrov odpeljati na makadamkarju (gravel kolesu) ali na gorskem kolesu, boste za to porabili vsaj pol več časa, kot na cesti, morda pa celo še enkrat več.
S ščepcem soli nastane čarovnija na Franji
Vsekakor pa velja, da se moramo naučiti dobre tehnike vožnje, da moramo vedeti, kaj pomeni pravilno prehranjevanje in kako pomembna je med naporom tekočina, in da so vsi ti faktorji na dolgi vožnji nekoliko drugačni kot na krajši.
Vsakdo, ki je relativno zdrav, lahko konča tako dolgo vožnjo; res, da nekateri raje po ravnem, in v resnici je to, kako dobro ste aerobno pripravljeni, manj pomembno od tega, da boste redno vadili in se zadeve lotili po pameti. Tisto, kar je najmanj pomembno, je čas, ki ga boste pokurili za svoj podvig.
Čas je sicer na planetu resen dejavnik, a je v resnici tisti, ki nam v tejle naši galaksiji ne pomeni nič. Ciljni čas ni najboljši pristop k treningu za vašo najdaljšo vožnjo. Namesto tega razvijajte splošno kondicijo, spretnosti in veščino prehranjevanja in vnosa tekočine, da boste vzdrževali tempo vsaj šest ur. Aerobna vzdržljivost je le redko omejevalni dejavnik za dokončanje najdaljše vožnje.
Ko kolesarjem ne uspe končati take vožnje, je to pogosteje posledica neprimernega tempa, napak pri prehrani in hidraciji ali opreme, ki je neustrezna za razmere na dan vožnje.
Prihodnjič: koliko časa potrebujemo za pripravo na podvig?
