Kolesarjenje v času koronavirusa

Vadba v zaprtih prostorih se ne more primerjati s tisto na prostem, na zraku. A spinning, trenažerji in valji so vseeno v redu, kadar je zunaj koronavirus.
Fotografija: Saj res, če glasbeniki lahko pojejo in igrajo na balkonih, bomo pa mi vrteli pedale. FOTO: arhiv Polet
Odpri galerijo
Saj res, če glasbeniki lahko pojejo in igrajo na balkonih, bomo pa mi vrteli pedale. FOTO: arhiv Polet

Trenutne razmere so za kolesarja najhujše poleg obeh svetovnih vojn. Pomlad prihaja, danes bo sončno s temperaturo okoli dvajset plusa po Celziju, mi pa ne smemo ven, na asfalt, makadam. Strašno. Vendar še vedno ne tako strašno, kot je to za še vedno večino delavcev v tovarnah.

Ko pomislim na njih, ko morajo v zaprt prostor s stotimi ali tisočimi sodelavci, potem sem pomirjen in srečen, da lahko delam doma, od doma, kot se reče. Kolo (ne bom izdal, kako mu je ime. Menda ja še niste poimenovali svojega kolesa?) pa lahko počaka, saj ne bo prvič nestrpen, navajen je, poslušen je. Zato ga čistim, loščim, se pogovarjam z njim, privoščim mu biti z nami v dnevni sobi, gledamo filme in poslušamo jazz.

No, k sreči živimo v hiši in otrokoma ni treba biti v istem prostoru s tastarima. Srečni v delu doma in tudi potem, ko je čas za ostati med štirimi stenami. Pravijo, da je starševstvo na preizkušnji. Je, žal mi je, da sta otroka prepričana, da z nama ni vredno igrati monopolija, ker bova itak izgubila. Vendar mulca nimata pojma, kaj je to stari dobri ajnc. Mene in brata sta najina tastara to igro učila med redukcijo sredi osemdesetih prejšnjega stoletja.

Tovariši se še spomnite redukcije in stabilizacije in bonov in vseh tistih ur ob svečah? Če se tega ne, potem ste že takrat imeli vikend v Avstriji. Kaj pa vojno stanje? Kako je Kacin že takrat trosil odredbe in naredbe in nasvete in še kaj. In potem, ko je bil vidni sovražnik pregnan, smo pravili, če smo preživeli vojno, bomo pa še mir. Zdaj se mučimo v miru. Makron je rekel, da je spet svetovna vojna. Vendar je sovražnik neviden in ... da, spet bomo zmagali in potem vzamem dopust in se spremnim v Baloha, kolesačil bom do konca verige! Matvola, me vleče na cesto ...

Ampak ker se ne sme oz. ni solidarno do vseh delavcev, ki morajo v fabriko, vam ponujam en dober članek naše kolesarke Marjetke Conradi, ki piše o kolesarjenju med štirimi stenami. Pisano je za ženski spol, vendar se bere tudi po moško. 




***

Spinning je za kolesarje najbolj priljubljena kolesarska vadba v dvorani, saj velja za enega izmed najbolj preprostih načinov ohranjanja stika s kolesom v zimskih mesecih, ko to zunaj ni mogoče. Poleg tega je spinning tudi družabna skupinska vadba, ki spominja na kolesarsko rundo oziroma kolesarjenje v skupini. Vendar, trenutno so take razmere, da so taka druženja prepovedana in bog ve, koliko časa bo to še trajalo. Pa vendar, tudi spining zahteva  kolesarska oblačila, čevlje, brisačo in bidon, glasba pa vas popelje tudi čez najbolj zahtevne klance.

Drage kolesarke in tudi kolesarji seveda, čas je, da kljub mamljivim temperaturam zunaj, očistimo prah z naših simpatičnih mučilnih naprav in naredimo krog v kleti, garaži, lahko tudi na balkonu ali terasi. Saj res, če glasbeniki lahko pojejo in igrajo na balkonih, bomo pa mi vrteli pedale. 

 

Navodila za spinning


Da bo vaša ura spinninga čim bolj učinkovita, vseeno velja omeniti nekaj malenkosti, ki bodo vaš trening izpopolnile. Na prvem mestu je primerna nastavitev kolesa. Moderni spinnerji so bolj ali manj zasnovani tako, da so čim bolj podobni cestnim kolesom. Tako lahko najbolj zagrizeni prenesejo nastavitve svoje specialke tudi na spinner. Za vse druge pa je dovolj, če si naravnajo višino sedeža približno v višini bokov. Za večje udobje se lahko poigrate še s pomikom sedeža naprej-nazaj. Pomembno je, da niste preveč raztegnjeni ali skrčeni, po domače povedano, sedeti morate udobno.

Spinning je nadvse primeren za trening visokokadenčne vožnje in da se naučimo med vožnjo pedalirati v polnem krogu. Na cesti tehniko pedaliranja težko treniramo, saj se zaradi varnosti in nepredvidljivih okološčin ne moremo popolnoma osredotočiti na izvajanje popolnega obrata. Na spinnerju pa se z lahkoto osredotočimo na to, da en del kroga vlečemo pedale naprej in navzgor, en del kroga pa naprej in navzdol. Na cesti se vam bo to obrestovalo.

Poglavje zase v sklopu možnosti statičnega kolesarjenja so t. i. valji. Primerni so za najbolj drzne.  FOTO: arhiv Polet
Poglavje zase v sklopu možnosti statičnega kolesarjenja so t. i. valji. Primerni so za najbolj drzne.  FOTO: arhiv Polet



Spinning je zelo priročen tudi zato, ker ves čas uravnavamo težavnost pedaliranja. Ko smo sveži in spočiti, pedaliramo v klance močneje, sicer pa malce lahkotneje z višjo kadenco. Tako kot na cesti. Spočiti ali ne, morate poiskati pravo mero težavnosti, da se trening obrestuje in ne škoduje. Uravnavanje težavnosti je super, toda kaj hitro nas lahko tudi zavede in zmotno je mišljenje, da bodo naše noge postale jeklene, če bomo pedale komaj obračali. S pretežkim prenosom namreč po nepotrebnem začnete obremenjevati tudi spodnji del hrbta, ki »pomaga« nogam premikati pedale, preobremenjujete pa tudi kolena, kar seveda lahko vodi do nepotrebnih bolečin, celo poškodb. Tako kot na cesti tudi na spinningu velja pravilo, da morajo pedali teči gladko v polnih krogih, in ne v »kvadratih«.


Ker je spinning visokointenzivna in na trenutke tudi poskočna vadba, je za punce priporočljiv kakovosten športni modrček. Prav tako ne pozabite na zadostno hidracijo med vadbo in po njej, saj so prostori zanj običajno polno zasedeni z omejeno količino pretoka zraka.


 

Trenažer in/ali valji


Za kolesarje z manj prilagodljivim urnikom prostega časa je odlična alternativa spinningu kar domača vadba na trenažerju ali valjih. Njena prednost je, da jo izvajate, kadar vam ustreza, in ves čas ste v stiku s svojim dvokolesnikom. Slabost domačega treninga pa je, da potrebujete malce več samonadzora, saj je potenje v zaprtem prostoru v družbi vseeno lažje, kot če se potimo sami.

Trenažer je sicer izjemno preprost za uporabo, saj zadnji obroč svojega kolesa preprosto vpnete in pripravljeni ste na novo kolesarsko avanturo. Najpreprostejši (in tudi najcenejši) so klasični trenažerji s tekočinsko zavoro, ki so izpodrinili trenažersko klasiko z magnetno zavoro. Takšna tekočinska zavora nudi progresiven upor, ki je zelo podoben uporu na cesti. Slaba stran klasičnih trenažerjev je, da so še vedno precej glasni in da je plašč po sezoni trenažerja nujno treba zamenjati. Nekoliko ali pa precej dražji so t. i. pametni trenažerji, ki običajno že ponujajo vpenjanje kolesa brez zadnjega obroča neposredno na trenažer. Zato so tihi, slišite le tek verige. Tudi v teh je upor progresiven običajno na osnovi zavore s silikonskim oljem.

Njihova »pamet« pa se kaže v sposobnosti povezave z mobilnimi napravami s senzorjem ANT+ in povezavo Bluetooth Smart. Pameten trenažer zagotavlja natančno merjenje moči, kadence in drugih za kolesarje pomembnih parametrov, ki jih lahko pozneje analizirate na računalniku. Najdražji modeli ponujajo celo interaktivni upor, kar je aktualno, če ste ljubitelj zloglasne aplikacije Zwift.

Poglavje zase v sklopu možnosti zimskega kolesarjenja so t. i. valji. Primerni so za najbolj drzne. Na njih namreč ni počitka, saj poganjate svoje kolo na treh valjih in se borite z ravnotežjem. Pedalirate ali padete. Zato so valji odličen trening tako za ravnotežje kot tudi za tehniko pedaliranja.

Ne glede na številne možnosti kolesarjenja med štirimi stenami pa sama še vedno prisegam na urico kolesa na zimskem soncu tudi pri petih stopinjah ... Ura pedaliranja na zraku se nikakor ne more primerjati s kolesarskim potenjem v zaprtem prostoru. Vendar če trenutno ne smemo ven, ne smemo, no, če se same zapeljete en krog, še vedno ni prepovedano, tako, kot je to v Italiji.

Preberite še:

Komentarji: