Napake pri vadbi z merilcem srčnega utripa
Srčni utrip je zanesljiv kazalnik intenzivnosti vadbe, da ne vadimo premalo ali da ne pretiravamo. Toda zgolj uporaba te naprave ne bo sama od sebe povečala učinkovitosti treninga.
Formula 220 minus starost
Ko je sredi osemdesetih let prejšnjega stoletja vadba, ki temelji na srčnem utripu, postala priljubljena, so športnikom naročili, naj svojo starost odštejejo od 220, da določijo svoj približni maksimalni srčni utrip, in izvajajo različne vrste treningov pri različnih odstotkih svojega največjega srčnega utripa. Vendar je ta formula poljubna in približna in za večino športnikov ne ustvarja ustreznega ciljnega srčnega utripa.
Veliko boljši način za določitev ustreznega ciljnega srčnega utripa je, da izvedete 30-minutno simulirano dirko in uporabite svoj povprečni srčni utrip za ta napor kot srčni utrip »anaerobnega praga«. To postane vaš ciljni srčni utrip za vadbe na tem pragu. Večino treningov je treba izvajati pri nižjem srčnem utripu. Enkrat na teden izvedite intervalno vadbo z višjim ciljnim srčnim utripom.
Uporaba merilnika pri velikih kratkih naporih
Merilniki srčnega utripa niso uporabni pri visoko intenzivnih intervalnih vadbah, pri katerih posamezni napori trajajo minuto ali manj. To pa zaradi pojava, imenovanega srčni zamik. Ko nenadoma povečate intenzivnost vadbe, namreč traja nekaj časa, da se srčni utrip povzpne na raven, do katere se bo dvignil na koncu.
Poveličevanje podatkov
Če redno vadite z merilnikom srčnega utripa, je dobro vedeti, da ima le-ta kot kazalnik intenzivnosti vadbe pomembne omejitve. Še dosti drugih fizioloških faktorjev je, ki vplivajo na vadbo. Zato zgolj srčni utrip ne more povedati vsega o intenzivnosti vadbe.
Večji problemi pri vadbi so, če nam med treningom ne gre in se počutite slabo. Številke na zaslonu lahko povedo veliko o napredku, ni pa nujno, da odražajo tudi počutje.
Tako, kot se nobene vadbe ni pametno lotiti brez posveta s strokovnjakom, je tudi dobro, da nam ta razloži, kaj podatki z zapestja za nas pomenijo.
