Nomofobija in 10 znakov, da smo odvisni od mobilnega telefona
Seveda sem odvisen od telefona, odgovorim, če me nekdo vpraša. Vendar ali bi bil, če ne bi imel službene številke?
Odpri galerijo
Ali obstaja zdravilo za nomofobijo? FOTO: Shutterstock
Soočili smo se že s strahom – ko smo izgubili telefon, ko smo ga kje pozabili, ko smo pozabili napolniti baterijo in smo potem bili ves dan brez njega. Živčnost, predvsem pa izguba stika z neko drugo realnostjo, nam je vsem v krvi. Ali greste na dopust, kjer ni GSM-signala? Od mobitela smo bolj odvisni kot pa od svoje denarnice. Če pozabimo denarnico, si denar izposodimo, če pozabimo telefon doma, se vrnemo domov.
Za ženske je lažje, imajo torbico in vanjo spravijo vse, kar potrebujejo. Moški torbic ne nosimo, nahrbtnikov tudi ne, torbe razno razne, samo za v službo, če je res nujno. Pozimi še gre, poleti pa bentim, kam s telefonom. Sploh v teh časih, ko moda veleva ozke hlače ...
Včasih smo imeli probleme, kam s cigaretami, danes s telefoni. Poznate občutek, če ste mobilca slučajno pozabili doma? Kot bi vam manjkale hlače, kot bi bili nagi, če sem bolj točen. Če to občutite, potem ste že zasvojeni. Nič ne de, veliko nas je, skoraj več kot nezasvojenih, če se me vpraša. Ampak kako je to mogoče? Razumem, da ga ima stalno od sebi tisti, ki ima zadolžen službeni telefon, ne razumem pa tistega, ki ga ima zato, da samo telefonira.
Če se ob dneh, ko doma pozabite svoj pametni mobilnik, počutite, kot bi bili goli, verjemite, niste edini. Znanstveniki so v letu 2010 celo razvili ime nomofobija, ki naj bi poimenovalo strah, ki ga občutimo, ko ob sebi nimamo te mobilne napravice.
1. Brez stalnega dostopa do informacij prek svojega pametnega telefona se počutim praznega, zelo neprijetno, osamljenega celo.
2. Ne predstavljam si, da ne morem spremljati informacij in družbenih omrežij, kadar bi si tega zaželel ... in vedno si to želim.
3. Če ne morem preveriti informacij na svojem telefonu, postanem živčen.
4. Če katera izmed naloženih aplikacij ne dela, postanem zelo živčen.
5. Ko je napolnjenost telefona pod 50 odstotki, me zagrabi panika.
6. Če bi presegel svojo mesečno omejitev klicev in prenosa podatkov, bi me tudi zgrabila panika, zato imam neomejen paket!
7. Če sem na lokaciji brez Wi-Fi-ja, konstantno osvežujem iskalnik, se premikam po prostoru in iščem kakršenkoli signal.
8. Brez telefona ne najdem niti avtomehanika več.
9. Če nekaj časa ne preverim telefona, imam občutek, da je šel svet mimo mene.
10. Najboljši telefon je tisti, ki dela najboljše fotografije.
... se počutim osamljenega, izoliranega, saj ne morem nikogar priklicati, sem zelo v skrbeh, ker me prijatelji in svojci ne morejo priklicati, sem pod stresom, saj ne vem, ali me šef potrebuje ali ne in kdo mi je poslal nujno elektronsko pošto, se počutim zelo neprijetno, ker ne vem, kaj se dogaja na družbenih omrežjih, počutim se, kot da je organizacija tekočega dne padla v vodo, počutim se izgubljenega, ker ne vem, koliko pošte sem prejel ...
No-mobile-phone phobia je ena najmlajših fobij. Leta 2008 je raziskava britanskega Post Officea presenetila z informacijo, da ima več kot 50 odstotkov prebivalcev Velike Britanije strah pred mobilno nedosegljivostjo, in takrat se je uradno pojavilo ime za to fobijo. Ta strah zajema izgubo mobilnika, nedosegljivost, prazno baterijo … Posledice se izražajo v tem, da so ljudje nervozni, živčni, izgubljeni. Pet let kasneje so raziskave pokazale, da za nomofobijo trpi že več kot 66 odstotkov svetovnega prebivalstva.
Ne obstaja še. Lahko pa se borite sami. Poletovci dajemo nekaj nasvetov, ki smo jih preizkusili tudi sami. Izklopiš telefon in poskusiš preživeti brez njega vsaj nekaj ur. Ko to enkrat narediš in ugotoviš, da nisi zamudil ničesar in da se svet še vedno vrti, občutiš zmago. Ko se zavestno odločiš, da greš na dopust v kraje, kjer ni GSM-signala, potem je ta fobija že skoraj premagana. Ko pa šefu rečeš, da se niti na službeni telefon ne boš javljal po recimo 16. uri, je zmaga tvoja. Verjetno bodo na voljo kmalu cele študije o tej fobiji, predvsem pa bo uradna znanost dala napotke, kako je mogoče to zdraviti. Do takrat pa lahko uporabljate naše nasvete.
Za ženske je lažje, imajo torbico in vanjo spravijo vse, kar potrebujejo. Moški torbic ne nosimo, nahrbtnikov tudi ne, torbe razno razne, samo za v službo, če je res nujno. Pozimi še gre, poleti pa bentim, kam s telefonom. Sploh v teh časih, ko moda veleva ozke hlače ...
Včasih smo imeli probleme, kam s cigaretami, danes s telefoni. Poznate občutek, če ste mobilca slučajno pozabili doma? Kot bi vam manjkale hlače, kot bi bili nagi, če sem bolj točen. Če to občutite, potem ste že zasvojeni. Nič ne de, veliko nas je, skoraj več kot nezasvojenih, če se me vpraša. Ampak kako je to mogoče? Razumem, da ga ima stalno od sebi tisti, ki ima zadolžen službeni telefon, ne razumem pa tistega, ki ga ima zato, da samo telefonira.
10 znakov, da ste odvisni od pametnega telefona
Če se ob dneh, ko doma pozabite svoj pametni mobilnik, počutite, kot bi bili goli, verjemite, niste edini. Znanstveniki so v letu 2010 celo razvili ime nomofobija, ki naj bi poimenovalo strah, ki ga občutimo, ko ob sebi nimamo te mobilne napravice.
1. Brez stalnega dostopa do informacij prek svojega pametnega telefona se počutim praznega, zelo neprijetno, osamljenega celo.
2. Ne predstavljam si, da ne morem spremljati informacij in družbenih omrežij, kadar bi si tega zaželel ... in vedno si to želim.
3. Če ne morem preveriti informacij na svojem telefonu, postanem živčen.
4. Če katera izmed naloženih aplikacij ne dela, postanem zelo živčen.
5. Ko je napolnjenost telefona pod 50 odstotki, me zagrabi panika.
6. Če bi presegel svojo mesečno omejitev klicev in prenosa podatkov, bi me tudi zgrabila panika, zato imam neomejen paket!
7. Če sem na lokaciji brez Wi-Fi-ja, konstantno osvežujem iskalnik, se premikam po prostoru in iščem kakršenkoli signal.
8. Brez telefona ne najdem niti avtomehanika več.
9. Če nekaj časa ne preverim telefona, imam občutek, da je šel svet mimo mene.
10. Najboljši telefon je tisti, ki dela najboljše fotografije.
Poznate občutek, če ste mobilca slučajno pozabili doma? FOTO: Shutterstock
Če nimam s seboj svojega pametnega telefona, ...
... se počutim osamljenega, izoliranega, saj ne morem nikogar priklicati, sem zelo v skrbeh, ker me prijatelji in svojci ne morejo priklicati, sem pod stresom, saj ne vem, ali me šef potrebuje ali ne in kdo mi je poslal nujno elektronsko pošto, se počutim zelo neprijetno, ker ne vem, kaj se dogaja na družbenih omrežjih, počutim se, kot da je organizacija tekočega dne padla v vodo, počutim se izgubljenega, ker ne vem, koliko pošte sem prejel ...
Ali ste nomofob?
No-mobile-phone phobia je ena najmlajših fobij. Leta 2008 je raziskava britanskega Post Officea presenetila z informacijo, da ima več kot 50 odstotkov prebivalcev Velike Britanije strah pred mobilno nedosegljivostjo, in takrat se je uradno pojavilo ime za to fobijo. Ta strah zajema izgubo mobilnika, nedosegljivost, prazno baterijo … Posledice se izražajo v tem, da so ljudje nervozni, živčni, izgubljeni. Pet let kasneje so raziskave pokazale, da za nomofobijo trpi že več kot 66 odstotkov svetovnega prebivalstva.
Ali obstaja zdravilo za nomofobijo?
Ne obstaja še. Lahko pa se borite sami. Poletovci dajemo nekaj nasvetov, ki smo jih preizkusili tudi sami. Izklopiš telefon in poskusiš preživeti brez njega vsaj nekaj ur. Ko to enkrat narediš in ugotoviš, da nisi zamudil ničesar in da se svet še vedno vrti, občutiš zmago. Ko se zavestno odločiš, da greš na dopust v kraje, kjer ni GSM-signala, potem je ta fobija že skoraj premagana. Ko pa šefu rečeš, da se niti na službeni telefon ne boš javljal po recimo 16. uri, je zmaga tvoja. Verjetno bodo na voljo kmalu cele študije o tej fobiji, predvsem pa bo uradna znanost dala napotke, kako je mogoče to zdraviti. Do takrat pa lahko uporabljate naše nasvete.
