Vsa Evropa se trese zaradi zamrznjene zelenjave iz madžarskega podjetja
V Sloveniji smo večino zamrznjene zelenjave, za katero je odrejen odpoklic, že pojedli.
Odpri galerijo
Slovenija je že 16. evropska država in ena od 23 držav, ki s trga umika zamrznjeno zelenjavo iz obrata na Madžarskem. FOTO: Shutterstock
Zaradi potrditve patogene bakterije listerije v izdelkih in prostorih madžarskega obrata belgijske multinacionalke Greenyard so iz previdnosti začeli odpoklic s trga izvajati tudi slovenska podjetja, ki so pri njem nabavljala zamrznjeno zelenjavo.
Količine odpoklicane zamrznjene zelenjave in živil na upravi za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR) ne beležijo. Gre za 17 izdelkov (špinača, sladka koruza, grah, korenje v kockah, narezan beli fižol, različne mešane zelenjave) v večjih pakiranjih, proizvedenih med avgustom 2016 in junijem letos, ki so jih od Madžarske odkupovali posredniki (Engrotuš, Lidl), dobavitelji trgovskih verig (KZ Metlika, Vigros, Monsun) in proizvajalci živil (Eta Kamnik, pekarna Pečjak).
Nadja Škrk z UVHVVR poudarja, da se odpoklic izvaja iz previdnosti, saj v živilih ni mogoče izključiti kontaminacije z listerijo. Ta povzroča listeriozo, ki pri zdravih osebah sproža gripi podobne simptome – ti izzvenijo v nekaj dnevih –, pri občutljivejših (nosečnice, starejši, majhni otroci in osebe z oslabljenim imunskim sistemom) pa vnetje možganov in možganske ovojnice, sepso in lahko tudi smrt. Bolezen je redka – v Sloveniji je bilo lani 13 prijav in ena smrt –, a ima visoko, tudi do 50-odstotno smrtnost.
Iz kamniške Ete so sporočili, da so izpeljali umik zamrznjenega graha v pakiranju po 450 gramov in 2,5 kilogramov, količine pa so bile tako majhne, da so jih prodali že med aprilom in majem lani. Izdelkov, na katere se nanaša odpoklic, torej že eno leto nimajo niti na zalogi niti jih ne prodajajo.
Od vsakega dobavitelja zahtevajo specifikacijo in specifikacija podjetja Greenyard glede patogene listerije je bila znotraj zakonsko dovoljenih meja. A dodajajo, da bi moral biti madžarski dobavitelj pod enako strogim nadzorom lokalnih organov kakor oni.
Na vprašanje, ali bodo od podjetja Greenyard še kupovali, odgovarjajo, da so pri njem opravili le en nakup v zadnjih letih, in sicer lani zaradi povečanja prodaje. Tradicionalno surovine nabavljajo v Srbiji.
Iz kamniške Ete so sporočili, da so pošiljko graha iz madžarske tovarne dobili in predelali že marca 2017 ter prodali do maja istega leta. Izdelkov, na katere se nanaša odpoklic, torej že eno leto nimajo niti na zalogi niti jih ne prodajajo. V pekarni Pečjak so odpoklicali tri zamrznjene izdelke (dvoje zelenjavne polpete in pico kebab) ter sladko koruzo, ki so jo prodajali drugim podjetjem. Količine so bile majhne, pravi direktor Silvester Pečjak, potrošniki so izdelke verjetno že pojedli, razen če jih ima kdo še v zamrzovalniku. Pečjak poudarja, da v podjetju tudi sami izvajajo monitoring, ki nikoli ni pokazal na prisotnost listerije, prav tako je ni zaznala uprava za varno hrano. Od podjetja Greenyard zelenjave ne bodo več odkupovali, a škoda je bila storjena: »Dobra podjetja sama izvedejo odpoklice, slaba pa kršitve poskušajo prikriti. A potrošnik obvestila o odpoklicih razume kot nekaj slabega.«
Slovenija je že 16. evropska država in ena od 23 držav, ki s trga umika zamrznjeno zelenjavo iz obrata na Madžarskem. Od leta 2015 do sredine junija letos se je z listeriozo okužilo 47 oseb v Avstriji, na Danskem, Finskem, Švedskem in v Združenem kraljestvu, devet jih je umrlo. Da so primeri najverjetneje povezani z omenjenim podjetjem oziroma z okuženo zamrznjeno koruzo in drugo zelenjavo, je bilo ugotovljeno šele pred kratkim. To pojasnjuje tudi dolg časovni interval, na katerega se nanaša odpoklic izdelkov, pove Škrkova.
Prisotnost listerije v madžarskem obratu ne pomeni nujno, da niso upoštevali higienskih standardov. »Listerija je zelo odporna: v podjetju lahko čistijo vsak dan, a bakterija se zavaruje tako, da okoli sebe naredi film, zaradi katerega ji čistila ne pridejo do živega. To, da so jo v podjetju uspeli najti, je pravzaprav dobro,« ocenjuje Škrkova.
Dodatno pojasnjuje, da prisotnost listerije v živilih v fazi proizvodnje ni dovoljena. Živila, ki gredo na trg, razen živil za dojenčke in posebne zdravstvene namene, pa do konca roka uporabe ne smejo vsebovati več kot 100 enot, ki tvorijo kolonijo, na gram. »Listerija v nizkih količinah ni nevarna ne za zdravega ne za bolnega, v večjih količinah pa sproži izbruh bolezni. Odpoklic zamrznjene zelenjave in drugih živil, ki so vsebovala to zelenjavo, so pristojni organi v več državah izvedli zato, ker so bakterijo našli v madžarskem proizvodnem obratu, za katere velja ničelna toleranca, invazivno vrsto bakterije pa tudi v končnih proizvodih.
Načeloma smo zadovoljni, da lahko vsako zelenjavo kupimo v katerem koli delu leta, vendar bi nas moralo skrbeti, da lahko vsa Evropa postane talka okužene zamrznjene zelenjave iz enega samega živilskega podjetja. Škrkova prikimava, da se je zgodba verjetno pripetila tudi zaradi velikosti madžarskega zamrzovalnega obrata. Matični Greenyard je rastel s prevzemanjem več manjših proizvajalcev zamrznjenih živil. Zamrznjeno zelenjavo je deloma pakiral na Madžarskem, deloma v obratih v Belgiji in Poljski. »Če bi bil madžarski obrat manjši, bi se omejil na tisto, kar lahko sam spakira«. Takšni dogodki so neizbežna neželena posledica koncentracije nadzora nad proizvodnjo hrane, ki je v rokah peščice multinacionalk.
Količine odpoklicane zamrznjene zelenjave in živil na upravi za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR) ne beležijo. Gre za 17 izdelkov (špinača, sladka koruza, grah, korenje v kockah, narezan beli fižol, različne mešane zelenjave) v večjih pakiranjih, proizvedenih med avgustom 2016 in junijem letos, ki so jih od Madžarske odkupovali posredniki (Engrotuš, Lidl), dobavitelji trgovskih verig (KZ Metlika, Vigros, Monsun) in proizvajalci živil (Eta Kamnik, pekarna Pečjak).
9
oseb je od leta 2015 v petih evropskih državah umrlo zaradi listerioze
oseb je od leta 2015 v petih evropskih državah umrlo zaradi listerioze
Nadja Škrk z UVHVVR poudarja, da se odpoklic izvaja iz previdnosti, saj v živilih ni mogoče izključiti kontaminacije z listerijo. Ta povzroča listeriozo, ki pri zdravih osebah sproža gripi podobne simptome – ti izzvenijo v nekaj dnevih –, pri občutljivejših (nosečnice, starejši, majhni otroci in osebe z oslabljenim imunskim sistemom) pa vnetje možganov in možganske ovojnice, sepso in lahko tudi smrt. Bolezen je redka – v Sloveniji je bilo lani 13 prijav in ena smrt –, a ima visoko, tudi do 50-odstotno smrtnost.
Belgijski Greenyard je največji evropski trgovec s svežim sadjem in zelenjavo ter drugi največji evropski proizvajalec zamrznjene zelenjave. Letno jo proizvede 450.000 ton, izvaža jo v 80 držav, v Evropi ima deset proizvodnih obratov, letni prihodki na ravni celotnega podjetja pa znašajo 4,18 milijarde evrov.
Eta: rezultati znotraj dovoljenih meja
Iz kamniške Ete so sporočili, da so izpeljali umik zamrznjenega graha v pakiranju po 450 gramov in 2,5 kilogramov, količine pa so bile tako majhne, da so jih prodali že med aprilom in majem lani. Izdelkov, na katere se nanaša odpoklic, torej že eno leto nimajo niti na zalogi niti jih ne prodajajo.
Od vsakega dobavitelja zahtevajo specifikacijo in specifikacija podjetja Greenyard glede patogene listerije je bila znotraj zakonsko dovoljenih meja. A dodajajo, da bi moral biti madžarski dobavitelj pod enako strogim nadzorom lokalnih organov kakor oni.
Na vprašanje, ali bodo od podjetja Greenyard še kupovali, odgovarjajo, da so pri njem opravili le en nakup v zadnjih letih, in sicer lani zaradi povečanja prodaje. Tradicionalno surovine nabavljajo v Srbiji.
Pekarna Pečjak: škoda je storjena
Iz kamniške Ete so sporočili, da so pošiljko graha iz madžarske tovarne dobili in predelali že marca 2017 ter prodali do maja istega leta. Izdelkov, na katere se nanaša odpoklic, torej že eno leto nimajo niti na zalogi niti jih ne prodajajo. V pekarni Pečjak so odpoklicali tri zamrznjene izdelke (dvoje zelenjavne polpete in pico kebab) ter sladko koruzo, ki so jo prodajali drugim podjetjem. Količine so bile majhne, pravi direktor Silvester Pečjak, potrošniki so izdelke verjetno že pojedli, razen če jih ima kdo še v zamrzovalniku. Pečjak poudarja, da v podjetju tudi sami izvajajo monitoring, ki nikoli ni pokazal na prisotnost listerije, prav tako je ni zaznala uprava za varno hrano. Od podjetja Greenyard zelenjave ne bodo več odkupovali, a škoda je bila storjena: »Dobra podjetja sama izvedejo odpoklice, slaba pa kršitve poskušajo prikriti. A potrošnik obvestila o odpoklicih razume kot nekaj slabega.«
Trdovratna bakterija
Slovenija je že 16. evropska država in ena od 23 držav, ki s trga umika zamrznjeno zelenjavo iz obrata na Madžarskem. Od leta 2015 do sredine junija letos se je z listeriozo okužilo 47 oseb v Avstriji, na Danskem, Finskem, Švedskem in v Združenem kraljestvu, devet jih je umrlo. Da so primeri najverjetneje povezani z omenjenim podjetjem oziroma z okuženo zamrznjeno koruzo in drugo zelenjavo, je bilo ugotovljeno šele pred kratkim. To pojasnjuje tudi dolg časovni interval, na katerega se nanaša odpoklic izdelkov, pove Škrkova.
Prisotnost listerije v madžarskem obratu ne pomeni nujno, da niso upoštevali higienskih standardov. »Listerija je zelo odporna: v podjetju lahko čistijo vsak dan, a bakterija se zavaruje tako, da okoli sebe naredi film, zaradi katerega ji čistila ne pridejo do živega. To, da so jo v podjetju uspeli najti, je pravzaprav dobro,« ocenjuje Škrkova.
Dodatno pojasnjuje, da prisotnost listerije v živilih v fazi proizvodnje ni dovoljena. Živila, ki gredo na trg, razen živil za dojenčke in posebne zdravstvene namene, pa do konca roka uporabe ne smejo vsebovati več kot 100 enot, ki tvorijo kolonijo, na gram. »Listerija v nizkih količinah ni nevarna ne za zdravega ne za bolnega, v večjih količinah pa sproži izbruh bolezni. Odpoklic zamrznjene zelenjave in drugih živil, ki so vsebovala to zelenjavo, so pristojni organi v več državah izvedli zato, ker so bakterijo našli v madžarskem proizvodnem obratu, za katere velja ničelna toleranca, invazivno vrsto bakterije pa tudi v končnih proizvodih.
Načeloma smo zadovoljni, da lahko vsako zelenjavo kupimo v katerem koli delu leta, vendar bi nas moralo skrbeti, da lahko vsa Evropa postane talka okužene zamrznjene zelenjave iz enega samega živilskega podjetja. Škrkova prikimava, da se je zgodba verjetno pripetila tudi zaradi velikosti madžarskega zamrzovalnega obrata. Matični Greenyard je rastel s prevzemanjem več manjših proizvajalcev zamrznjenih živil. Zamrznjeno zelenjavo je deloma pakiral na Madžarskem, deloma v obratih v Belgiji in Poljski. »Če bi bil madžarski obrat manjši, bi se omejil na tisto, kar lahko sam spakira«. Takšni dogodki so neizbežna neželena posledica koncentracije nadzora nad proizvodnjo hrane, ki je v rokah peščice multinacionalk.
Listerioza: redka, a pogosto smrtnaListerija je bakterija, ki je zelo razširjena v naravnem okolju, prisotna pa je tudi v iztrebkih ljudi in živali. Okužba z njo lahko povzroči listeriozo, ki ima pri zdravih odraslih ljudeh gripi podobne simptome (bolečina v mišicah, glavobol, povišana temperatura, driska, slabost, bruhanje). Večina zdravih odraslih jo preboli v nekaj dnevih.
Pri bolj občutljivih osebah (nosečnicah, starejših, majhnih otrocih in osebah z oslabljenim imunskim sistemom ter kroničnimi boleznimi), lahko povzroči težko sistemsko obolenje: vnetje možganov in možganske ovojnice, zastrupitev krvi in smrt, pri nosečnicah pa lahko sproži prezgodnji porod in rojstvo mrtvorojenega otroka.
Bolezen je redka – v Sloveniji je bilo leta 2017 je bilo 13 prijav okužb in ena smrt –, vendar ima visoko, tudi do 50-odstotno smrtnost.
Prenaša se z okuženimi živili, z nosečnic na plod preko posteljice, redkeje z neposrednim stikom preko kože.
Med živili večje tveganje za okužbo predstavljajo surovo mleko in mlečni izdelki, nekateri pasterizirani izdelki, denimo mehki siri, surovo meso in ne dovolj toplotno obdelani mesni izdelki, delikatesne fermentirane salame, (obarjene) klobase, tudi hrenovke, surove in dimljene ribe, morski sadeži, tudi suši. Od pripravljenih živil večje tveganje za okužbo z listerijo predstavljajo delikatesne solate, mesni namazi in bakalar. Listerijo najdemo tudi v surovih in zamrznjenih ter slabo opranih sadju in zelenjavi.
Pred okužbo se zaščitimo tako, da ne uživamo surovega mleka, mesa ter mlečnih in mesnih izdelkov, svežo zelenjavo temeljito operemo ali vsaj olupimo. Delikatesna živila dosledno shranjujmo v hladilniku, na temperaturi, nižji od petih stopinj Celzija, upoštevajmo rok uporabe, hladilnik pa tudi občasno očistimo in preverimo temperaturo.
Bakterijo sicer zlahka uničimo, če živilo vsaj dve minuti segrevamo na 70 stopinj, pravi mag. Eva Grilc z Nacionalnega inštituta za javno zdravje.
Pri bolj občutljivih osebah (nosečnicah, starejših, majhnih otrocih in osebah z oslabljenim imunskim sistemom ter kroničnimi boleznimi), lahko povzroči težko sistemsko obolenje: vnetje možganov in možganske ovojnice, zastrupitev krvi in smrt, pri nosečnicah pa lahko sproži prezgodnji porod in rojstvo mrtvorojenega otroka.
Bolezen je redka – v Sloveniji je bilo leta 2017 je bilo 13 prijav okužb in ena smrt –, vendar ima visoko, tudi do 50-odstotno smrtnost.
Prenaša se z okuženimi živili, z nosečnic na plod preko posteljice, redkeje z neposrednim stikom preko kože.
Med živili večje tveganje za okužbo predstavljajo surovo mleko in mlečni izdelki, nekateri pasterizirani izdelki, denimo mehki siri, surovo meso in ne dovolj toplotno obdelani mesni izdelki, delikatesne fermentirane salame, (obarjene) klobase, tudi hrenovke, surove in dimljene ribe, morski sadeži, tudi suši. Od pripravljenih živil večje tveganje za okužbo z listerijo predstavljajo delikatesne solate, mesni namazi in bakalar. Listerijo najdemo tudi v surovih in zamrznjenih ter slabo opranih sadju in zelenjavi.
Pred okužbo se zaščitimo tako, da ne uživamo surovega mleka, mesa ter mlečnih in mesnih izdelkov, svežo zelenjavo temeljito operemo ali vsaj olupimo. Delikatesna živila dosledno shranjujmo v hladilniku, na temperaturi, nižji od petih stopinj Celzija, upoštevajmo rok uporabe, hladilnik pa tudi občasno očistimo in preverimo temperaturo.
Bakterijo sicer zlahka uničimo, če živilo vsaj dve minuti segrevamo na 70 stopinj, pravi mag. Eva Grilc z Nacionalnega inštituta za javno zdravje.
