Hrib z dobro energijo, kamor se odpravlajo mnogi meščani
Nekdaj je bila vzpetina Golovec pri Ljubljani večinoma gola in porasla s travo, od tod izhaja tudi njeno ime.
Odpri galerijo
Golovec je priljubljen kraj za sprehode. Foto: Vita Kontič
Golovec je gozdnata vzpetina jugovzhodno od središča Ljubljane z najvišjim vrhom Mazovnik (450 metrov). Je nadaljevanje Šišenskega hriba (Rožnik) in Grajskega griča ter sestavni del Posavskega hribovja.
Čez Golovec sta v smeri sever-jugozahod (prek 443 metrov visokega Črnega vrha) speljana tudi Pot spominov in tovarištva ter vozna makadamska cesta med Londonom in Spodnjo Hrušico. Na Golovcu izvira več potokov. Največja, Bizoviški in Dolgi, se izlivata v Ljubljanico. Po letu 1890 so začeli načrtno pogozdovati večinoma golo, s travo poraslo vzpetino. V rimski Emoni (drugo stoletje našega štetja) je bil z Golovca v naselbino speljan vodovod.
Ljubljana ima eno najbolj posrečenih in hkrati redkih postavitev mesta glede na energijske zmajeve črte, črte dobrih energij. Glavna vodoravna os – Marijina črta ali črta Zemlje – poteka čez Čopovo ulico, Opero in Tivoli. Navpična Mihaelova črta ali nebeška črta teče vse do cerkve sv. Petra pri Kliničnem centru, kjer je tudi sečišče vseh črt. Nikolajeva črta poteka čez grajski hrib. Jurijeva črta povezuje Astronomsko-geofizikalni observatorij na Golovcu in Delovo stolpnico za Bežigradom.
Pravijo, da so včasih sprehajalci na točkah zmajevih črt doživljali izjemno pozitivno počutje, zanimive pojave, sanjska doživetja, dobre vizije ali celo videnja v prihodnost. Mi bomo pogledali na Jurijevo črto in njen začetek na Golovcu, ki je, kot pravijo, poln pozitivnih energij. Radiestezisti poročajo, da so zelo prijetne in blagodejne energije na tamkajšnjih gozdnih poteh, kjer so izmerili okoli 30.000 enot po Bovisu.
Astronomsko-geofizikalni observatorij na Golovcu je bil ustanovljen leta 1959 na pobudo prof. dr. Frana Dominka kot prvi univerzitetni observatorij z nalogo, da vzpostavi razmere za razvoj slovenske profesionalne astronomije. Začetniki so uredili prvo slovensko astronomsko knjižnico, razvili merske metode klasične astronomije, natančno določili geografsko lego observatorija, vzpostavili službo točnega časa in začeli izdajati astronomske efemeride.
Observatorij je dobil od Univerze v Ljubljani tudi seizmološke instrumente, ki so omogočili, da se je pozneje pod vodstvom prof. dr. Vladimirja Ribariča razvil seizmološki del, ki je nato postal del Agencije RS za okolje. Astronomski del ostaja pedagoška ustanova Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani. Na njem številne generacije študentov astronomije, fizike in matematike opravljajo opazovalne projekte in diplomske naloge. Observatorij stalno posodablja opremo in metode opazovalne astronomije; leta 2004 je bil odprt sodoben 70-centimetrski teleskop Vega, ki je plod domačega znanja in tehnologije.
Čez Golovec sta v smeri sever-jugozahod (prek 443 metrov visokega Črnega vrha) speljana tudi Pot spominov in tovarištva ter vozna makadamska cesta med Londonom in Spodnjo Hrušico. Na Golovcu izvira več potokov. Največja, Bizoviški in Dolgi, se izlivata v Ljubljanico. Po letu 1890 so začeli načrtno pogozdovati večinoma golo, s travo poraslo vzpetino. V rimski Emoni (drugo stoletje našega štetja) je bil z Golovca v naselbino speljan vodovod.
Astronomsko-fizikalni observatorij na Golovcu Foto: AGO
Ljubljana ima eno najbolj posrečenih in hkrati redkih postavitev mesta glede na energijske zmajeve črte, črte dobrih energij. Glavna vodoravna os – Marijina črta ali črta Zemlje – poteka čez Čopovo ulico, Opero in Tivoli. Navpična Mihaelova črta ali nebeška črta teče vse do cerkve sv. Petra pri Kliničnem centru, kjer je tudi sečišče vseh črt. Nikolajeva črta poteka čez grajski hrib. Jurijeva črta povezuje Astronomsko-geofizikalni observatorij na Golovcu in Delovo stolpnico za Bežigradom.
Golovec iz zraka Foto: Primož Hieng
Pravijo, da so včasih sprehajalci na točkah zmajevih črt doživljali izjemno pozitivno počutje, zanimive pojave, sanjska doživetja, dobre vizije ali celo videnja v prihodnost. Mi bomo pogledali na Jurijevo črto in njen začetek na Golovcu, ki je, kot pravijo, poln pozitivnih energij. Radiestezisti poročajo, da so zelo prijetne in blagodejne energije na tamkajšnjih gozdnih poteh, kjer so izmerili okoli 30.000 enot po Bovisu.
Astronomsko-geofizikalni observatorij na Golovcu je bil ustanovljen leta 1959 na pobudo prof. dr. Frana Dominka kot prvi univerzitetni observatorij z nalogo, da vzpostavi razmere za razvoj slovenske profesionalne astronomije. Začetniki so uredili prvo slovensko astronomsko knjižnico, razvili merske metode klasične astronomije, natančno določili geografsko lego observatorija, vzpostavili službo točnega časa in začeli izdajati astronomske efemeride.
Radiestezisti so izmerili okoli 30.000 enot po Bovisu.
Observatorij je dobil od Univerze v Ljubljani tudi seizmološke instrumente, ki so omogočili, da se je pozneje pod vodstvom prof. dr. Vladimirja Ribariča razvil seizmološki del, ki je nato postal del Agencije RS za okolje. Astronomski del ostaja pedagoška ustanova Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani. Na njem številne generacije študentov astronomije, fizike in matematike opravljajo opazovalne projekte in diplomske naloge. Observatorij stalno posodablja opremo in metode opazovalne astronomije; leta 2004 je bil odprt sodoben 70-centimetrski teleskop Vega, ki je plod domačega znanja in tehnologije.
