Koper gre le še navzgor
Olimpija in Maribor s tekmeci iz zgornjega dela lestvice 1. SNL osvojila malo točk.
Pomislekov ni več. Koper je z zmago v derbiju 11. kroga 1. SNL v Stožicah prešel od besed k dejanjem in od želja do realnih možnosti v bitki za prvaka. Ključno vprašanje pred nadaljevanjem prvenstva po dvotedenskem premoru je naslednje: bodo jeziček na tehtnici na šampionsko stran nagnili tujci?
Značilnost vodilne trojke (Maribor, Mura, Koper) je, da ima močan domači nabor igralcev, razlikuje pa se po vplivu in deležu tujcev. Maribor je slovenski in bolj ne bi mogel biti, Koper ima posrečeno kombinacijo domačih in tujih igralcev, Muri se – kot v prejšnji sezoni – še ni posrečilo najti tujcev, ki bi lahko bili dodana vrednost za daljše obdobje in ne le za tekmo ali dve. Kot je bil, na primer, na začetku sezone Andrija Filipović, ki je tako rekoč že ugasnil. Ta čas v hudi krizi Luka Bobičanec sodi v kategorijo tujcev, ki prihajajo iz tega okolja (do Medžimurja) in je trenerja Anteja Šimundžo že pričakal v soboškem dresu.
Maribor bi se lahko znašel v težavah, če bi se ob stebru obrambe Nemanji Mitroviću poškodoval še kdo od domačih prvokategornikov ali igralcev z razvojnim potencialom. Ampak v obstoječem kadru si trener Mauro Camoranesi s tujci prav veliko ne more pomagati. Za igro od prve do zadnje minute v visokem ritmu s posestjo žoge v nogah (končno nekdo, ki si upa) preprosto niso dodana vrednost, s katero bi odstopali od domačih igralcev.
Maribor nima enega, marveč vrsto domačih adutov, Koper v Daretu Vršiču najboljšega igralca lige, Mura pa marljivega, a vendarle omejenega Nina Kouterja. Pogreša učinkovitega strelca! Soboško najmočnejše orožje je kljub vsemu izključno odvisno od tega, na kako visoki ravni je dnevna moštvena forma. Če v Murinem mozaiku manjka kamenček ali dva, je precej oddaljena od velikih dejanj.
Uganka je Olimpija, ki ji kompaktna igre brez velikega tveganja na dolgi rok ne prinaša nič dobrega. Ker je kakovost posameznikov z izjemo Đorđeja Ivanovića za malenkost slabša od tekmečevih, so njene možnosti brez vidnejšega posega Milana Mandarića na trg igralcev bistveno manjše. Navsezadnje Olimpija ni premagala nobenega od tekmecev iz zgornje polovice lestvice, od petnajstih možnih točk je osvojila le tri za neodločene izide s Koprom, Mariborom in Muro. Izgubila pa je s Koprom in Taborom. Naslednjo tekmo bo gostovala v Fazaneriji. A Maribor je bil še slabši, osvojil je le točki z Olimpijo in Koprom. A to je bil drugačen Maribor.
Do konca prvega dela sezone še ne kaže odpisati Tabora z največjim vplivom tujcev, še najmanj pa Celja. Z dvema, tremi zmagami v nizu se bo prvak z logistično okrepitvijo v obliki sodelovanja z ruskim mogotcem in lastnikom angleškega drugoligaša Bournemouth Maximom Deminom vrnil v šampionsko bitko. V kateri bodo v veliki meri odločali tudi tujci.
Značilnost vodilne trojke (Maribor, Mura, Koper) je, da ima močan domači nabor igralcev, razlikuje pa se po vplivu in deležu tujcev. Maribor je slovenski in bolj ne bi mogel biti, Koper ima posrečeno kombinacijo domačih in tujih igralcev, Muri se – kot v prejšnji sezoni – še ni posrečilo najti tujcev, ki bi lahko bili dodana vrednost za daljše obdobje in ne le za tekmo ali dve. Kot je bil, na primer, na začetku sezone Andrija Filipović, ki je tako rekoč že ugasnil. Ta čas v hudi krizi Luka Bobičanec sodi v kategorijo tujcev, ki prihajajo iz tega okolja (do Medžimurja) in je trenerja Anteja Šimundžo že pričakal v soboškem dresu.
Maribor bi se lahko znašel v težavah, če bi se ob stebru obrambe Nemanji Mitroviću poškodoval še kdo od domačih prvokategornikov ali igralcev z razvojnim potencialom. Ampak v obstoječem kadru si trener Mauro Camoranesi s tujci prav veliko ne more pomagati. Za igro od prve do zadnje minute v visokem ritmu s posestjo žoge v nogah (končno nekdo, ki si upa) preprosto niso dodana vrednost, s katero bi odstopali od domačih igralcev.
Mura brez pravega strelca
Maribor nima enega, marveč vrsto domačih adutov, Koper v Daretu Vršiču najboljšega igralca lige, Mura pa marljivega, a vendarle omejenega Nina Kouterja. Pogreša učinkovitega strelca! Soboško najmočnejše orožje je kljub vsemu izključno odvisno od tega, na kako visoki ravni je dnevna moštvena forma. Če v Murinem mozaiku manjka kamenček ali dva, je precej oddaljena od velikih dejanj.
Uganka je Olimpija, ki ji kompaktna igre brez velikega tveganja na dolgi rok ne prinaša nič dobrega. Ker je kakovost posameznikov z izjemo Đorđeja Ivanovića za malenkost slabša od tekmečevih, so njene možnosti brez vidnejšega posega Milana Mandarića na trg igralcev bistveno manjše. Navsezadnje Olimpija ni premagala nobenega od tekmecev iz zgornje polovice lestvice, od petnajstih možnih točk je osvojila le tri za neodločene izide s Koprom, Mariborom in Muro. Izgubila pa je s Koprom in Taborom. Naslednjo tekmo bo gostovala v Fazaneriji. A Maribor je bil še slabši, osvojil je le točki z Olimpijo in Koprom. A to je bil drugačen Maribor.
Do konca prvega dela sezone še ne kaže odpisati Tabora z največjim vplivom tujcev, še najmanj pa Celja. Z dvema, tremi zmagami v nizu se bo prvak z logistično okrepitvijo v obliki sodelovanja z ruskim mogotcem in lastnikom angleškega drugoligaša Bournemouth Maximom Deminom vrnil v šampionsko bitko. V kateri bodo v veliki meri odločali tudi tujci.
