Luna je morje dvignila nad obalo
Poplave: Izmerili so drugo najvišjo gladino morja od leta 1961 – Poplavljalo bo tudi v petek
Odpri galerijo
Hudo neurje z močnim vetrom, visokimi valovi in poplavami je povzročalo težave tudi ob hrvaški obali.
Foto Zvonimir Barišin/Cropix
Izola, Piran – Tartinijev trg je bil pol metra pod vodo, podobne razmere so bile tudi na osrednjem Manziolijevem trgu v Izoli. »Česa takega še nisem videl!« je priznal Egon Štibilj, poveljnik piranske civilne zaščite. Po podatkih Agencije RS za okolje je bila v torek zvečer dosežena druga najvišja gladina morja v opazovanem obdobju od leta 1961, ki pa je bila le nekoliko višja kot med poplavami pred enajstimi leti.
Nataša Čepar Boris Šuligoj
Poplavljati je začelo v torek zvečer. V Piranu, na območju rta Madona, ki je obrnjen proti morju, so v času visoke plime dodatne težave povzročali tudi visoki valovi – najprej zaradi burje, pozneje, po 21. uri pa zaradi juga. Voda je ponekod segala do pasu, je navedel Andrej Vuga z Agencije RS za okolje (Arso). Napoveduje, da bo morje ob dopoldanski plimi poplavilo tudi v petek, vendar kaže, da bo morska gladina vendarle nižja, predvidoma od 20 do 30 centimetrov nad obalno črto.
Delovanje vetra, lune in zračnega tlaka
Najvišja gladina morja na mareografski postaji v Kopru je v torek zvečer segla 373 centimetrov visoko, kar pomeni, da je bila na delih obale okoli 70 centimetrov nad obalno črto, je povedal Vuga. Najvišjo morsko gladino so na isti postaji izmerili leta 1969, ko je dosegla 394 centimetrov višine oziroma 88 centimetrov nad obalno črto. »Vzrok za tako visoke gladine morja je sovpadanje treh glavnih dejavnikov: močan jugo v Jadranu, visoko astronomsko plimovanje v času polne lune in znižan zračni tlak,« je pojasnil. Po njegovih besedah padavine na zvišanje morske gladine nimajo večjega vpliva, lahko pa povzročajo težave z odvajanjem padavinske vode zaradi visoke gladine morja.
Hidrolog Janez Polajnar je pojasnil, da je bila tokratna visoka plima 155 centimetrov nad povprečno gladino morja, ki so jo izmerili v zadnjih desetletjih. Srednja gladina morja se je na koprski merilni postaji od 60. let do danes zvišala za kar deset centimetrov, od tega v zadnjih desetih letih za okoli tri centimetre.
Treba je ravnati samozaščitno
V Piranu so na izredne razmere opozorili s sireno. Podobno visoko kot tokrat se je morska gladina dvignila tudi ob zadnjih velikih poplavah leta 2008, ko je nastalo več milijonov evrov škode. »Dejstvo je, da so bile poplave nekoč res stoletne, zdaj pa se pojavljajo precej pogosteje in ljudi želim pozvati, da morajo ravnati samozaščitno,« poudarja Egon Štibilj. Nemogoče je pričakovati, da bodo gasilci v tako kratkem času, ko voda naraste, poskrbeli za vse.
Enako pozivajo v Izoli. »Na delu je bilo 30 gasilcev, našim občanom smo razdelili 60 vreč s peskom, a še bolje bi bilo, če bi predhodno poskrbeli za zaščito in imeli vreče že doma,« je menil izolski župan Danilo Markočič. Na občini bodo sicer zbrali podatke o škodi, ki so jo utrpeli občani. Prav v Izoli so poplave prizadele največ ljudi, je povedal an Brodar iz gasilske brigade Koper. Gasilci so bili na terenu vso noč, delo pa so nadaljevali še čez dan.
Številni Izolani, ki živijo v bližini promenade Sončnega nabrežja, so včeraj dopoldne s pomočjo gasilcev ali tudi sami, čistili svoje domove, v katere je vdrla voda. »Sledili smo vremenski napovedi, a noben od nas ni pričakoval, da bo voda toliko narasla. Navadno poplavi bližnje dele obale, nisem pa še doživela, da bi dosegla tudi našo ulico,« je povedala občanka.
»Voda se je začela dvigovati zelo hitro, v 15 minutah je bil celoten Manziolijev trg pod vodo. Bilo je za okoli 30 centimetrov vode,« je razložil Alen Pušpan, lastnik izolske gostilne Bujol. Skupili so jo tudi lastniki avtomobilov, parkiranih ob obali.
Na pogoste poplave so se navadili
»Povprečno nas poplavi trikrat na leto, enkrat poleti, ob tramontani, dvakrat pa jeseni oziroma pozimi,« pove Aleksander Pinter, namestnik direktorja Hotela Piran, ki je tik ob obali. Pred vdorom vode se navadno poskušajo zavarovati tako, da na varno spravijo vse zunanje mize in stole ter drugo opremo, vhod pa zaščitijo z vrečami peska. »Kljub temu nam je zalilo notranje pritlične prostore z recepcijo, a na srečo škoda le ne bo tako huda,« pravi.
Skupno škodo, nastalo zaradi poplav, bodo začeli ocenjevati šele v prihodnjih dneh. Veliko škode je nastalo tudi v Sečoveljskih in Strunjanskih solinah, kjer pa je direktor Klavdij Godnič omenil, da je najbrž nižja kot ob zadnjih večjih poplavah pred enajstimi leti. Takrat so škodo namreč reševali s sprejetim sanacijskim programom, vrednim 16,5 milijona evrov.
Nataša Čepar Boris Šuligoj
Poplavljati je začelo v torek zvečer. V Piranu, na območju rta Madona, ki je obrnjen proti morju, so v času visoke plime dodatne težave povzročali tudi visoki valovi – najprej zaradi burje, pozneje, po 21. uri pa zaradi juga. Voda je ponekod segala do pasu, je navedel Andrej Vuga z Agencije RS za okolje (Arso). Napoveduje, da bo morje ob dopoldanski plimi poplavilo tudi v petek, vendar kaže, da bo morska gladina vendarle nižja, predvidoma od 20 do 30 centimetrov nad obalno črto.
Delovanje vetra, lune in zračnega tlaka
Najvišja gladina morja na mareografski postaji v Kopru je v torek zvečer segla 373 centimetrov visoko, kar pomeni, da je bila na delih obale okoli 70 centimetrov nad obalno črto, je povedal Vuga. Najvišjo morsko gladino so na isti postaji izmerili leta 1969, ko je dosegla 394 centimetrov višine oziroma 88 centimetrov nad obalno črto. »Vzrok za tako visoke gladine morja je sovpadanje treh glavnih dejavnikov: močan jugo v Jadranu, visoko astronomsko plimovanje v času polne lune in znižan zračni tlak,« je pojasnil. Po njegovih besedah padavine na zvišanje morske gladine nimajo večjega vpliva, lahko pa povzročajo težave z odvajanjem padavinske vode zaradi visoke gladine morja.
Hidrolog Janez Polajnar je pojasnil, da je bila tokratna visoka plima 155 centimetrov nad povprečno gladino morja, ki so jo izmerili v zadnjih desetletjih. Srednja gladina morja se je na koprski merilni postaji od 60. let do danes zvišala za kar deset centimetrov, od tega v zadnjih desetih letih za okoli tri centimetre.
Treba je ravnati samozaščitno
V Piranu so na izredne razmere opozorili s sireno. Podobno visoko kot tokrat se je morska gladina dvignila tudi ob zadnjih velikih poplavah leta 2008, ko je nastalo več milijonov evrov škode. »Dejstvo je, da so bile poplave nekoč res stoletne, zdaj pa se pojavljajo precej pogosteje in ljudi želim pozvati, da morajo ravnati samozaščitno,« poudarja Egon Štibilj. Nemogoče je pričakovati, da bodo gasilci v tako kratkem času, ko voda naraste, poskrbeli za vse.
Enako pozivajo v Izoli. »Na delu je bilo 30 gasilcev, našim občanom smo razdelili 60 vreč s peskom, a še bolje bi bilo, če bi predhodno poskrbeli za zaščito in imeli vreče že doma,« je menil izolski župan Danilo Markočič. Na občini bodo sicer zbrali podatke o škodi, ki so jo utrpeli občani. Prav v Izoli so poplave prizadele največ ljudi, je povedal an Brodar iz gasilske brigade Koper. Gasilci so bili na terenu vso noč, delo pa so nadaljevali še čez dan.
Številni Izolani, ki živijo v bližini promenade Sončnega nabrežja, so včeraj dopoldne s pomočjo gasilcev ali tudi sami, čistili svoje domove, v katere je vdrla voda. »Sledili smo vremenski napovedi, a noben od nas ni pričakoval, da bo voda toliko narasla. Navadno poplavi bližnje dele obale, nisem pa še doživela, da bi dosegla tudi našo ulico,« je povedala občanka.
»Voda se je začela dvigovati zelo hitro, v 15 minutah je bil celoten Manziolijev trg pod vodo. Bilo je za okoli 30 centimetrov vode,« je razložil Alen Pušpan, lastnik izolske gostilne Bujol. Skupili so jo tudi lastniki avtomobilov, parkiranih ob obali.
Na pogoste poplave so se navadili
»Povprečno nas poplavi trikrat na leto, enkrat poleti, ob tramontani, dvakrat pa jeseni oziroma pozimi,« pove Aleksander Pinter, namestnik direktorja Hotela Piran, ki je tik ob obali. Pred vdorom vode se navadno poskušajo zavarovati tako, da na varno spravijo vse zunanje mize in stole ter drugo opremo, vhod pa zaščitijo z vrečami peska. »Kljub temu nam je zalilo notranje pritlične prostore z recepcijo, a na srečo škoda le ne bo tako huda,« pravi.
Skupno škodo, nastalo zaradi poplav, bodo začeli ocenjevati šele v prihodnjih dneh. Veliko škode je nastalo tudi v Sečoveljskih in Strunjanskih solinah, kjer pa je direktor Klavdij Godnič omenil, da je najbrž nižja kot ob zadnjih večjih poplavah pred enajstimi leti. Takrat so škodo namreč reševali s sprejetim sanacijskim programom, vrednim 16,5 milijona evrov.
