Šel je na dno oceana in tam našel – plastiko
Teksaški bogataš, ki mu adrenalin ne da miru in ga sili v višave in največje globine svetovnih oceanov, je postavil nov rekord.
Odpri galerijo
Pripravlja se na potop.
Tik pred letošnjimi prvomajskimi prazniki, 28. aprila, je Victor Vescovo na zahodnem delu Tihega ocena zlezel v ozko kabino svoje skoraj 43 milijonov evrov vredne manjše podmornice The Limiting Factor in se spustil v globino Marianskega jarka. Po štirih urah počasnega potapljanja v najgloblji znani morski predel je prišel do dna jarka, ki je med raziskovalci in poznavalci oceanov znan kot Izzivalčeva globel (Challenger Deep), 11 kilometrov dolge depresije Marianskega jarka. Svojo podmornico je parkiral na morsko dno in postal prvi človek, ki se je spustil tako globoko v ocean.
Uspelo mu je priti do 10.928 metrov, kar je za šestnajst metrov globlje, kot je bil rekord, ki ga je davnega leta 1960 prav tako v Izzivalčevi globeli v Marianskem jarku dosegla raziskovalna podmornica ameriške vojne mornarice. V Izzivalčevo globel se je leta 2012 s podmornico spustil tudi znani kanadski režiser James Cameron, režiser kultnega Titanika, ki je tedaj prišel »le« do globine 10.908 metrov.
Na enem od koščkov, ki jih je videl in posnel, je še lahko zaznal pisavo. »To, kar sem videl, me je zelo užalostilo. Človek je onesnažil tudi najglobljo točko na svetu,« je po vrnitvi na površje povedal Vescovo in izrazil upanje, da bo najdba smeti v Marianskem jarku samo še okrepila zavedanje, kako onesnaženi so oceani, s čimer bi lahko ljudje pritisnili na svoje vlade in politike ter jih prisilili v spremembo zakonodaje, ki dopušča takšno ravnanje. »Oceani niso veliki bazeni za zbiranje smeti, pa čeprav jih zdaj tako razumemo,« je še dejal.
Med potopom je Victor Vescovo štiri ure preživel na morskem dnu in lahko opazoval bitja, ki jih doslej še ni videlo človeško oko – od škampom podobnih živali z ekstremno dolgimi nogami in nekakšnimi antenami po glavi, pa vse do prosojnih skotoplanov, podobnih morskim kumaram, ki sicer živijo na velikih globinah Atlantskega, Indijskega in Tihega oceana.
Najbolj presenečen je bil, ko je pri spuščanju več kot 7000 metrih – to je globina, na kateri ga doslej ni opazil še nihče – videl žličkastega črva. Še dober kilometer globlje pa je videval polžjo ribo, ki običajno živi v takšnih globinah. Kot zanimivost povejmo, da so jo lani japonski znanstveniki ujeli na več kot 8200 metrih. Srečal je tudi jegulji podobno ribo z zelo ostrimi zobmi.
V nedavnem intervjuju za ameriški tednik Newsweek je pripovedoval, kakšno je videti morsko dno pri skoraj enajstih kilometrih globine. »Dno je bilo ravno, ko smo posvetili z lučmi iz podmornice, se mi je zdelo bež barve s tankim slojem mivke. Okoli so plavale prosojne živalce, ki so se premikale zelo počasi – in ja, na dnu oceana je definitivno življenje, ni mrtvo, kot smo morda mislili. Počutil sem se izvrstno, celo malce vzvišeno, da sem lahko bil v podmornici, tehnološkem čudežu, ki ga je ustvaril človek. Na oklep podmornice iz titana je ocean pritiskal z močjo skoraj 1100 barov in počutil sem se skoraj tako, kot da bi sedel v pilotski kabini letala. Bilo je malce hladno, a je vseeno presenetljivo, da nam lahko človeška genialnost in tehnologija omogočata relativno lahko potovanje do takšnih ekstremno negostoljubnih krajev na svetu in raziskovanje najrazličnejših pojavov na zemlji,« je še povedal.
O izzivih in tveganjih, ki jih prinašajo takšni ekstremni potopi, je novinarjem Newsweeka dejal, da je največje zagotovo nevarnost, če bi se zaradi ekstremno velikega pritiska na podmornici pojavila kakšna napaka in bi začela puščati. »Ko si spodaj, potrebuješ najmanj dobre tri ure, da prideš na površje. Če bi se pojavila večja napaka ali bi nenadno puščanje vode v podmornico, bi nas skupaj s podmornico razneslo v manj kot sekundi. A na srečo se je The Limiting Factor izkazala kot tehnološko popolna in v njej sem se počutil varneje, kot se med vožnjo z avtom po avtocesti okoli domačega Dallasa v času prometnih konic,« je še dejal Vescovo.
O svojem navdušenju nad raziskovanjem morskih globin pa pravi, da tako kot mnogi znanstveniki tudi on verjame, da oceani skrivajo mnoga nova živa bitja in bitja z edinstveno biokemijo, ki nam lahko pokažejo pot do novih materialov in zdravil. »Razumevanje življenja v tako ekstremnih globinah nam lahko tudi pomaga razumeti, kako je nastalo življenje na zemlji in kako bi se lahko razvilo na drugih planetih. Morski geologi lahko proučujejo premikanje tektonskih plošč, kar lahko pomaga k boljšemu razumevanju potresov in cunamijev. Raziskovalci podnebja lahko preiskujejo podatke iz morskih globin, iz katerih bi lahko ugotavljali, kako se zemlja odziva na klimatske spremembe, vključno s tem, kako oceani sprejemajo ogljik in vročino, kar bi lahko pripomoglo k izdelavi bolj natančnih klimatskih modelov,« je o spoznanjih svojega rekordnega potopa še izjavil raziskovalec in avanturist Vescovo, ki je prepričan, da je Izzivalčeva globel v Marianskem jarku zagotovo najgloblja točka na zemlji.
V prid njegovi odločitvi, da bo vztrajal pri raziskovanju oceanov in da je njihovo proučevanje lahko zelo pomembno, govori kar nekaj dejstev. Ameriška uprava za proučevanje oceanov in podnebja ocenjuje, da je več kot 80 odstotkov oceanov še povsem neraziskanih. Pravijo celo, da je površina Marsa bolj raziskana kot morsko dno na zemlji. Najgloblji morski jarki so najbolj neznani predeli zemlje.
Končal najboljše šole
Victor L. Vescovo je rojen leta 1966 v Dallasu v Teksasu. Ima izvrsten seznam šol, kjer je pridobival znanje. Najprej je po srednji šoli na eni najbolj znanih svetovnih univerz, na kalifornijskem Stanfordu, študiral ekonomijo in politične vede, nato je magisterij iz političnih ved opravil v Bostonu na prav tako uglednem Massachusetts Institut of Technology, MBA pa na Harvardu, na tamkajšnji poslovni šoli.
Z akademskimi naslovi s teh šol Vescovo ni imel težav z iskanjem služb. Zelo zgodaj se je usmeril v oblikovanje zasebnih delniških skladov, ki po navadi kupujejo slaba podjetja, jih potem »očistijo in racionalizirajo« (odpustijo odvečne delavce, drugim pa zmanjšajo plače), na koncu pa spet prodajo za bistveno višjo ceno in razliko seveda spravijo v svoj žep. Leta 2002 je ustanovil lastni zasebni delniški sklad Insight Equity, ki se je specializiral na podjetja, ki se ukvarjajo z orožarskim poslom, letalsko industrijo in elektroniko. Je tudi predsednik družb Micross Components, Precision Holdings, LDX Technologies in Virtex Enterprises, ki izdelujejo polprevodnike, precizno mehaniko in elektroniko ter sisteme za nadzor industrijskega onesnaževanja. Bil je rezervni častnik ameriške mornarice in kot tak več kot dvajset let služil kot obveščevalni častnik po vsem svetu, saj je plul tudi na letalonosilki Nimitz in na poveljniški ladji ameriškega sedmega ladjevja Blue Ridge.
A bolj kot posli je Vescova zanimalo raziskovanje. Je eden izmed redkih zemljanov, ki so osvojili tako imenovani grand slam raziskovalcev (Explorer's Grand Slam). To pomeni, da je osvojil sedem najvišjih vrhov vsake celine ter s smučmi prišel do severnega in južnega tečaja. A zadnje čase ga najbolj vleče v globine morja. Decembra lani je bil prvi človek, ki se je s svojo podmornico spustil do najnižje točke Atlantskega oceana. Bil je 8408 metrov globoko na dnu Portoriškega jarka, februarja letos se je spustil na 8183 metrov, na dno Južnega Sandwich jarka v Južnem oceanu – to je morja, ki obkroža Antarktiko. Potem se je potopil še na dno Javanskega jarka v Indijskem oceanu na 7290 metrov. Načrtuje še potop v Molloyevo globel v Arktičnem morju in se posvetiti raziskovanju morske depresije, poimenovane Tonga jarek v južnem Pacifiku, kamor naj bi se spustil do septembra. Če mu vsi ti potopi uspejo, bo prvi človek, ki se je povzpel na najvišje vrhove vseh celin in se spustil do najglobljih točk vseh oceanov.
Vsekakor je Victor Vescovo človek, poln adrenalina in seveda tudi denarja, ki mu omogoča, da se lahko posveča svojim hobijem. Če pa ima njegov konjiček tudi določeno znanstveno vrednost, je to samo še boljše ...
Uspelo mu je priti do 10.928 metrov, kar je za šestnajst metrov globlje, kot je bil rekord, ki ga je davnega leta 1960 prav tako v Izzivalčevi globeli v Marianskem jarku dosegla raziskovalna podmornica ameriške vojne mornarice. V Izzivalčevo globel se je leta 2012 s podmornico spustil tudi znani kanadski režiser James Cameron, režiser kultnega Titanika, ki je tedaj prišel »le« do globine 10.908 metrov.
Če je na globini skoraj 11 kilometrov pod morjem odkril koščke plastike, koliko te nesnage je šele nekaj metrov pod gladino.
Štirikrat na dno Marianskega jarka
Med spuščanjem v globine Tihega oceana – v času postavljanja novega svetovnega rekorda se je v treh tednih štirikrat spustil v globine Marianskega jarka – je Vescovo s svojo podmornico zbiral vzorce vod, opazoval nenavadna bitja, ki jih je srečeval na poti navzdol, in na svoje velikansko presenečenje na dnu najglobljega morskega jarka na svetu videl in posnel nekaj, kar bi lahko videl na vsaki ulici katerega koli mesta na svetu – smeti in koščke plastike. To je nov dokaz, da opozorila okoljevarstvenikov in raziskovalcev morja niso iz trte izvita in da so svetovna morja res že dodobra onesnažena s plastiko. Če je na globini skoraj 11 kilometrov Vescovo odkril koščke plastike, koliko je šele te nesnage nekaj metrov pod gladino. Po podatkih OZN naj bi človek do zdaj v oceane zmetal približno 100 milijonov ton smeti.Podmornica The Limiting Factor, s katero se Vescovo spušča v najgloblje predele svetovnih oceanov.
Človekova svinjarija
Na enem od koščkov, ki jih je videl in posnel, je še lahko zaznal pisavo. »To, kar sem videl, me je zelo užalostilo. Človek je onesnažil tudi najglobljo točko na svetu,« je po vrnitvi na površje povedal Vescovo in izrazil upanje, da bo najdba smeti v Marianskem jarku samo še okrepila zavedanje, kako onesnaženi so oceani, s čimer bi lahko ljudje pritisnili na svoje vlade in politike ter jih prisilili v spremembo zakonodaje, ki dopušča takšno ravnanje. »Oceani niso veliki bazeni za zbiranje smeti, pa čeprav jih zdaj tako razumemo,« je še dejal.
Med potopom je Victor Vescovo štiri ure preživel na morskem dnu in lahko opazoval bitja, ki jih doslej še ni videlo človeško oko – od škampom podobnih živali z ekstremno dolgimi nogami in nekakšnimi antenami po glavi, pa vse do prosojnih skotoplanov, podobnih morskim kumaram, ki sicer živijo na velikih globinah Atlantskega, Indijskega in Tihega oceana.
100 milijonov ton smeti naj bi po podatkih OZN človek do zdaj odvrgel v oceane.
Najbolj presenečen je bil, ko je pri spuščanju več kot 7000 metrih – to je globina, na kateri ga doslej ni opazil še nihče – videl žličkastega črva. Še dober kilometer globlje pa je videval polžjo ribo, ki običajno živi v takšnih globinah. Kot zanimivost povejmo, da so jo lani japonski znanstveniki ujeli na več kot 8200 metrih. Srečal je tudi jegulji podobno ribo z zelo ostrimi zobmi.
Če začne puščati, te ni več
V nedavnem intervjuju za ameriški tednik Newsweek je pripovedoval, kakšno je videti morsko dno pri skoraj enajstih kilometrih globine. »Dno je bilo ravno, ko smo posvetili z lučmi iz podmornice, se mi je zdelo bež barve s tankim slojem mivke. Okoli so plavale prosojne živalce, ki so se premikale zelo počasi – in ja, na dnu oceana je definitivno življenje, ni mrtvo, kot smo morda mislili. Počutil sem se izvrstno, celo malce vzvišeno, da sem lahko bil v podmornici, tehnološkem čudežu, ki ga je ustvaril človek. Na oklep podmornice iz titana je ocean pritiskal z močjo skoraj 1100 barov in počutil sem se skoraj tako, kot da bi sedel v pilotski kabini letala. Bilo je malce hladno, a je vseeno presenetljivo, da nam lahko človeška genialnost in tehnologija omogočata relativno lahko potovanje do takšnih ekstremno negostoljubnih krajev na svetu in raziskovanje najrazličnejših pojavov na zemlji,« je še povedal.
Življenje na dnu Marianskega jarka.
O izzivih in tveganjih, ki jih prinašajo takšni ekstremni potopi, je novinarjem Newsweeka dejal, da je največje zagotovo nevarnost, če bi se zaradi ekstremno velikega pritiska na podmornici pojavila kakšna napaka in bi začela puščati. »Ko si spodaj, potrebuješ najmanj dobre tri ure, da prideš na površje. Če bi se pojavila večja napaka ali bi nenadno puščanje vode v podmornico, bi nas skupaj s podmornico razneslo v manj kot sekundi. A na srečo se je The Limiting Factor izkazala kot tehnološko popolna in v njej sem se počutil varneje, kot se med vožnjo z avtom po avtocesti okoli domačega Dallasa v času prometnih konic,« je še dejal Vescovo.
O življenju v ekstremnih globinah
O svojem navdušenju nad raziskovanjem morskih globin pa pravi, da tako kot mnogi znanstveniki tudi on verjame, da oceani skrivajo mnoga nova živa bitja in bitja z edinstveno biokemijo, ki nam lahko pokažejo pot do novih materialov in zdravil. »Razumevanje življenja v tako ekstremnih globinah nam lahko tudi pomaga razumeti, kako je nastalo življenje na zemlji in kako bi se lahko razvilo na drugih planetih. Morski geologi lahko proučujejo premikanje tektonskih plošč, kar lahko pomaga k boljšemu razumevanju potresov in cunamijev. Raziskovalci podnebja lahko preiskujejo podatke iz morskih globin, iz katerih bi lahko ugotavljali, kako se zemlja odziva na klimatske spremembe, vključno s tem, kako oceani sprejemajo ogljik in vročino, kar bi lahko pripomoglo k izdelavi bolj natančnih klimatskih modelov,« je o spoznanjih svojega rekordnega potopa še izjavil raziskovalec in avanturist Vescovo, ki je prepričan, da je Izzivalčeva globel v Marianskem jarku zagotovo najgloblja točka na zemlji.
V prid njegovi odločitvi, da bo vztrajal pri raziskovanju oceanov in da je njihovo proučevanje lahko zelo pomembno, govori kar nekaj dejstev. Ameriška uprava za proučevanje oceanov in podnebja ocenjuje, da je več kot 80 odstotkov oceanov še povsem neraziskanih. Pravijo celo, da je površina Marsa bolj raziskana kot morsko dno na zemlji. Najgloblji morski jarki so najbolj neznani predeli zemlje.
Končal najboljše šole
Victor L. Vescovo je rojen leta 1966 v Dallasu v Teksasu. Ima izvrsten seznam šol, kjer je pridobival znanje. Najprej je po srednji šoli na eni najbolj znanih svetovnih univerz, na kalifornijskem Stanfordu, študiral ekonomijo in politične vede, nato je magisterij iz političnih ved opravil v Bostonu na prav tako uglednem Massachusetts Institut of Technology, MBA pa na Harvardu, na tamkajšnji poslovni šoli.
Z akademskimi naslovi s teh šol Vescovo ni imel težav z iskanjem služb. Zelo zgodaj se je usmeril v oblikovanje zasebnih delniških skladov, ki po navadi kupujejo slaba podjetja, jih potem »očistijo in racionalizirajo« (odpustijo odvečne delavce, drugim pa zmanjšajo plače), na koncu pa spet prodajo za bistveno višjo ceno in razliko seveda spravijo v svoj žep. Leta 2002 je ustanovil lastni zasebni delniški sklad Insight Equity, ki se je specializiral na podjetja, ki se ukvarjajo z orožarskim poslom, letalsko industrijo in elektroniko. Je tudi predsednik družb Micross Components, Precision Holdings, LDX Technologies in Virtex Enterprises, ki izdelujejo polprevodnike, precizno mehaniko in elektroniko ter sisteme za nadzor industrijskega onesnaževanja. Bil je rezervni častnik ameriške mornarice in kot tak več kot dvajset let služil kot obveščevalni častnik po vsem svetu, saj je plul tudi na letalonosilki Nimitz in na poveljniški ladji ameriškega sedmega ladjevja Blue Ridge.
Raziskovalna žilica
Victor Vescovo na poti na severni tečaj
Fotografije: Fivedeeps.com
Fotografije: Fivedeeps.com
A bolj kot posli je Vescova zanimalo raziskovanje. Je eden izmed redkih zemljanov, ki so osvojili tako imenovani grand slam raziskovalcev (Explorer's Grand Slam). To pomeni, da je osvojil sedem najvišjih vrhov vsake celine ter s smučmi prišel do severnega in južnega tečaja. A zadnje čase ga najbolj vleče v globine morja. Decembra lani je bil prvi človek, ki se je s svojo podmornico spustil do najnižje točke Atlantskega oceana. Bil je 8408 metrov globoko na dnu Portoriškega jarka, februarja letos se je spustil na 8183 metrov, na dno Južnega Sandwich jarka v Južnem oceanu – to je morja, ki obkroža Antarktiko. Potem se je potopil še na dno Javanskega jarka v Indijskem oceanu na 7290 metrov. Načrtuje še potop v Molloyevo globel v Arktičnem morju in se posvetiti raziskovanju morske depresije, poimenovane Tonga jarek v južnem Pacifiku, kamor naj bi se spustil do septembra. Če mu vsi ti potopi uspejo, bo prvi človek, ki se je povzpel na najvišje vrhove vseh celin in se spustil do najglobljih točk vseh oceanov.
Vsekakor je Victor Vescovo človek, poln adrenalina in seveda tudi denarja, ki mu omogoča, da se lahko posveča svojim hobijem. Če pa ima njegov konjiček tudi določeno znanstveno vrednost, je to samo še boljše ...
