Dober dan!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
PREMIUM   D+   |   Sobotna priloga

Ali gre vojnemu zločincu res zaupati atomsko bombo?

Danes o izraelskem jedrskem arzenalu praktično ni več skrivnosti.
Izraelska jedrska zgodba se je začela že v zgodnjih petdesetih letih. FOTO: Jack Guez/Reuters
Izraelska jedrska zgodba se je začela že v zgodnjih petdesetih letih. FOTO: Jack Guez/Reuters
5. 7. 2025 | 05:00
10:53

V nadaljevanju preberite:

Danes o izraelskem jedrskem arzenalu praktično ni več skrivnosti. Uganka ostaja le še število jedrskih konic, saj vlada ne dovoljuje mednarodnih inšpekcij, ki jih sicer vztrajno zahteva za druge. Nekateri omenjajo 90 konic, drugi 400. Resnica bo bržkone nekje vmes. Toda težava je, da jih upravlja neuravnovešeni politik, ki se zdaj bojuje na sedmih frontah, kot pravi, in ga zaradi zločinov v Gazi išče mednarodno kazensko sodišče v Haagu. Ali gre vojnemu zločincu res zaupati atomsko bombo? Večina psihiatrov na svetu bi bržkone na ves glas zavpila: »Ne!«

Po koncu hladne vojne je bilo soglasje o tem, da je jedrsko orožje pravzaprav nekakšen anahronistični ostanek starega časa, tako močno, da so Henry Kissinger, George Shultz, Sam Nunn in William Perry, štirje nekdanji ameriški visoki politiki, dolgo znani kot jastrebi, javno pozvali h koncu jedrskega orožja kot največje grožnje miru. A so se grdo zmotili. Jedrsko orožje se zdaj znova maščevalno vrača v politiko. Nevarnost jedrskega armagedona je vsak dan večja, varna prihodnost sveta pa je zaradi politikov, kot so Benjamin Netanjahu, Donald Trump in Vladimir Putin, vse bolj negotova.

Sorodni članki

Komentarji

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine